Der unter Druck stehende Halbleiterkonzern Intel erwägt Insidern zufolge verschiedene strategische Optionen, um seine finanzielle Lage zu verbessern. Laut einem Bericht der Nachrichtenagentur Bloomberg werden unter anderem die Aufspaltung der Produktdesign- und Fertigungsgeschäfte sowie der Verkauf von Fabrikprojekten diskutiert. Diese Überlegungen befinden sich jedoch noch in einem frühen Stadium und sollen in einer Vorstandssitzung im September detaillierter erörtert werden.
Nemški proizvajalec polprevodnikov Intel zaradi pritiska preučuje različne strateške možnosti za izboljšanje svojega finančnega stanja. Po poročilu tiskovne agencije Bloomberg, med drugim razmišljajo o razdelitvi poslovanja z oblikovanjem izdelkov in proizvodnjo, ter o prodaji tovarniških projektov. Ti premisleki so še v zgodnji fazi in naj bi bili podrobneje obravnavani na seji upravnega odbora septembra.
Poleg tega Intels dolgoletne banke preverjajo možne združitve in prevzeme, da bi podjetje ponovno spravile na pravo pot. Razpravljajo tudi o manj drastičnih ukrepih, kot je odlog širitvenih načrtov. Tiskovni predstavnik podjetja je zavrnil komentar za Bloomberg.
Intel je pod velikim pritiskom: V prejšnjem četrtletju je podjetje zabeležilo milijardno izgubo, analitiki pa napovedujejo rdeče številke tudi za prihodnje leto. Generalni direktor Pat Gelsinger je že začetku avgusta napovedal zmanjšanje približno 15.000 delovnih mest, kar predstavlja okoli 15 odstotkov delovne sile. Cilj je do prihodnjega leta prihraniti več kot deset milijard dolarjev. V pismu zaposlenim je Gelsinger pojasnil, da stroškovna struktura Intela "ni konkurenčna" in zahteva drastične ukrepe.
Gelsinger namerava od prihodnjega četrtletja ustaviti izplačevanje dividend, da bi sproščeni kapital reinvestiral v podjetje. „Naši stroški so previsoki, naši marži prenizki“, je pojasnil izvršni direktor in poudaril potrebo po vitkejšem portfelju.
Intel še naprej načrtuje gradnjo približno 30 milijard evrov drage tovarne v Magdeburgu, ki naj bi začela proizvodnjo leta 2027. Podjetje še vedno čaka na dovoljenja, predvsem za milijardne subvencije. Medtem je Intel za tovarne v ZDA in na Irskem že pritegnil finančne vlagatelje, medtem ko so načrti za Francijo in Italijo zaradi spremenjenih gospodarskih razmer zamrznjeni.
Kriza korporacije se odraža tudi v borznem tečaju: V zadnjih treh mesecih je delnica Intel izgubila več kot tretjino svoje vrednosti, od začetka leta pa skoraj 60 odstotkov. Trenutno delnica kotira na najnižji ravni od leta 2013.
V petek se je delnica v predtrgovinskem trgovanju na NASDAQ rahlo okrevala in je na trenutke dosegla 1,79 odstotka v plusu pri 20,49 ameriških dolarjih.
