Po prvem neposrednem napadu Irana na Izrael se država sooča z odločilno varnostno-politično dilemo. Predsednik vlade Benjamin Netanyahu in njegov vojni kabinet, sestavljen iz ministra za obrambo Yoava Gallanta in nekdanjega ministra za obrambo Bennyja Gantza, se soočata s težko odločitvijo, kako odgovoriti na prestopanje te rdeče črte.

Pri napadu je bilo izstreljenih več kot 300 raket in brezpilotnih letal, od katerih so večino prestregli s pomočjo ZDA, Velike Britanije, Francije in Jordanije. Čeprav je bil materialni škoda majhna in je bil poškodovan samo sedemletno dekle, je simbolni pomen napada pomemben.

Izrael mora zdaj najti odziv, ki bo dovolj močan, da pošlje Iranu jasno sporočilo, brez tveganja nadaljnje eskalacije. Možnosti segajo od neposrednih vojaških udarov po iranskih ciljih do prikritih operacij in kibernetskih napadov, ki so že bili uspešno uporabljeni proti iranskim interesom.

Odločitev je vplivajo tudi mednarodni dejavniki, vključno s stališčem ZDA, ki niso zainteresirane za eskalacijo, ter potrebo po osredotočenju pozornosti na trajajoč konflikt s Hamasom v Gazi.

Mednarodna skupnost, vključno z britanskim zunanjim ministrom Davidom Cameronom, medtem razpravlja o dodatnih sankcijah proti Iranu. Odločitve, ki bodo sprejete v prihajajočih dneh, bi lahko imele obsežne posledice za regionalno stabilnost in globalne geopolitične razmere.