Poslanska skupina Unije v Bundestagu zahteva zaostritev sankcij proti Rusiji in Belorusiji na področju kmetijskih proizvodov. Glede na trenutno geopolitično stanje ni le možno, temveč potrebno se odpovedati uvozu žit iz teh držav, je pojasnil kmetijski govorec Albert Stegemann (CDU). Popolna prepoved uvoza naj bi Moskvi odvzela pomemben vir prihodka, ki ga po trditvah Unije uporabljajo za financiranje vojne proti Ukrajini.

Zahteva je del predloga, ki bo ta teden obravnavan v Bundestagu in predvideva celovito prepoved uvoza vseh kmetijskih proizvodov in živil iz Rusije in Belorusije. V obrazložitvi se opozarja na strateško uporabo izvoza žit s strani Rusije, kar ustvarja odvisnosti in generira pomembne devize za vojno gospodarstvo.

Evropska unija, ki še naprej uvaža rusko pšenico, se že spopada z podvojitvijo uvoza na 700.000 ton v sezoni 2023/2024. Čeprav je Evropska komisija predlagala višje carine na rusko žito, Unija trdi, da carine same po sebi niso dovolj.

Poleg evropske ravni poziv k pripravi nacionalnih ukrepov s strani zvezne vlade, če hitro soglasje na ravni EU ni mogoče doseči. Stegemann predlaga, da bi EU lahko poleg prepovedi uvoza spodbujala tudi nakup in skladiščenje žita, da bi razbremenila trge in izboljšala dohodke kmetov.

Globalni vplivi takega koraka so vendarle kompleksni. Rusija in Ukrajina sta odgovorni za skoraj tretjino globalno izvožene pšenice. Omejitve v trgovini bi zato lahko imele obsežne posledice, ne samo za EU, temveč tudi za svetovne tržne cene in zanesljivost dobave v revnejših državah.