Evropske članice so po dolgih razpravah dosegle soglasje o ključnih vprašanjih glede zmanjševanja dolgov in naložbenih manevrskih prostorov. Belgijsko predsedstvo Sveta je sporočilo, da je bila reforma evropskih pravil o dolgu uspešno sprejeta.
Projekt po letih razprav premagal pomembno oviro: Pogajalci držav EU in Evropskega parlamenta so v noči na soboto v Bruslju dosegli osnovno soglasje o novih pravilih, kot je sporočilo belgijsko predsedstvo Sveta EU preko storitve za kratka sporočila X, prej znanega kot Twitter.
Po 16-urnih pogovorih je bil končno razglašen dogovor. Nova pravila naj bi prispevala k uravnoteženim in trajnostnim javnim financam ter strukturnim reformam. Hkrati naj bi spodbujala investicije, rast in ustvarjanje delovnih mest v EU.
Reforma je usmerjena v modernizacijo Pakta za stabilnost. Cilj je omogočiti investicije ob hkratnem preprečevanju pretirane zadolženosti posameznih držav članic. Na dogovor o reformi so se države članice EU sporazumele že malo pred božičem.
Po besedah zveznega finančnega ministra Christiana Lindnerja (FDP) nove pravila združujejo jasne cilje, kot so nižji primanjkljaji in padajoči dolžniški količniki, z vzpodbudami za naložbe in strukturne reforme. Vendar so bili v Evropskem parlamentu izraženi pomisleki: Levice, Zeleni in deli socialdemokratov so opozarjali na preveč stroga pravila in pretirano varčevalno politiko.
Kljub reformi naj bi tako imenovana Maastrichtska merila ostala nespremenjena. Tako letna nova zadolžitev države ne sme preseči treh odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Skupni dolg države pa prav tako ne bi smel biti višji od 60 odstotkov BDP. Vendar naj bi države smernice lahko razlagale bolj prožno, še posebej visoko zadolžene države EU, kot sta Francija in Italija, so na tem vztrajale.
Države naj bi dobile več časa za prilagoditev zelo visokih primanjkljajev, če hkrati izvajajo reforme in naložbe. Nemčiji pa je uspelo doseči minimalne zahteve za zmanjšanje primanjkljajev in dolga. Decembra je Lindner govoril o "varnostnih linijah za nižje primanjkljaje in dolgove".
Po doseženem dogovoru pogajalcev morajo članice in Evropski parlament dati še svoje končno soglasje. Zaradi pandemije koronavirusa je EU začasno suspendirala stabilnostni pakt, da bi članicam omogočila milijardno pomoč gospodarstvu. Stara pravila so začasno spet v veljavi od januarja.
