Putin grozi z omejitvami izvoza urana: pričakovane posledice za zahodne jedrske elektrarne

Rusija grozi kot odgovor na zahodne sankcije z omejitvami izvoza urana, titana in niklja, kar bi lahko močno prizadelo zahodno jedrsko industrijo.

12. 9. 2024, 12:12
Eulerpool News 12. sep. 2024, 12:12

Ruski predsednik Vladimir Putin je kot odziv na nove zahodne sankcije nakazal možnost uvedbe izvoznih omejitev za ključne surovine, kot so uran, titan in nikelj. Ta ukrep bi lahko zlasti prizadel zahodno jedrsko industrijo, saj se številne jedrske elektrarne zanašajo na ruske dobave urana. Rusija pokriva približno tretjino svetovnih zmogljivosti za obogatitev urana in okoli 5 odstotkov proizvodnje urana.

Putin äußerte sich in einer im Fernsehen übertragenen Sitzung mit hochrangigen Regierungsvertretern: „Vielleicht sollten wir über gewisse Einschränkungen nachdenken – Uran, Titan, Nickel“, sagte er und machte dabei deutlich, dass dies eine Reaktion auf die westlichen Sanktionen sei. Er fügte hinzu: „Wir müssen sicherstellen, dass wir uns dabei nicht selbst schaden.“

Takšen korak bi lahko imel velike posledice za zahodne jedrske elektrarne, ki imajo z Rusijo sklenjene dolgoročne pogodbe o dobavi obogatenega urana. Še posebej prizadeta bi bila zahodna energetska infrastruktura, saj je uran nepogrešljiva surovina za jedrsko energijo. Strokovnjaki, kot je Colin Hamilton iz BMO Capital Markets, svarijo pred posledicami možne prepovedi izvoza, ki bi močno obremenila uransko industrijo.

Grožnja s tem ukrepom prihaja v ozadju zaostrovanja zahodnih sankcij proti Rusiji in njenim zaveznikom, vključno s Kitajsko in Iranom. Po začetnem osredotočanju sankcij na energente, kot sta nafta in premog, so zdaj vse bolj usmerjene na izvoznike kovin iz Moskve. ZDA so že prepovedale uvoz ruskih kovin, kot so aluminij, baker in nikelj, prav tako pa na vodilnih borzah v Veliki Britaniji in ZDA ne trgujejo več z novimi ruskimi kovinskimi izdelki.

Putinove grožnje se uvrščajo v serijo podobnih ukrepov, s katerimi je Rusija reagirala na sankcije. Že leta 2022 je Moskva prekinila dobavo plina EU preko plinovoda Severni tok, kar je zahod spravilo pod pritisk. Alexandra Prokopenko iz Centra Carnegie Russia Eurasia v trenutnih izjavah vidi "tipično Putinovo grožnjo", ki opozarja na pomen Rusije pri redkih zemeljskih kovinah in drugih pomembnih surovinah za zahodni energetski prehod.

Medtem ko si Zahod prizadeva razširiti svoje sankcije proti Rusiji, vedno več ruskih dobav surovin preusmerja na Kitajsko, vključno s kokovo premogom in aluminijem. Po Putinovih besedah si je Rusija po prejšnjih zahodnih sankcijah leta 2014 pomagala sama, tako da je ustvarila domače alternative za uvožena živila iz ZDA in EU. Podobno razvoj zdaj vidi v industriji, kar kaže na trenutno geopolitično segmentacijo trgov.

Naredi najboljše naložbe svojega življenja
fair value · 20 million securities worldwide · 50 year history · 10 year estimates · leading business news

Zagotovite si že od 2 evrov

Novice