Novi predsednik podjetniške zveze pristanišča Hamburg (UVHH), Ulfert Cornelius, ne vidi težav v spornem vstopu največje ladjarske družbe MSC pri hamburškem logistu HHLA.
Hamburgov rdeče-zeleni senat namerava stabilizirati pretovor kontejnerjev s privabljanjem Mediterranean Shipping Company (MSC) s sedežem v Ženevi k sodelovanju pri Hamburger Hafen und Logistik AG (HHLA). Mesto in podjetje v lasti italijanske ladjarske družine Aponte naj bi po novem HHLA vodila kot skupno podjetje, pri čemer bi mesto obdržalo večinski delež v višini 50,1 odstotka. Trenutno mesto poseduje približno 70 odstotkov javno kotirane HHLA.
V zameno namerava MSC zgraditi svojo nemško centralo v Hamburgu in povečati pretovor v pristanišču od leta 2025 naprej. Do leta 2031 naj bi pretovor dosegel eno milijon standardnih kontejnerjev (TEU) na leto. Poleg tega MSC in mesto načrtujeta povečanje lastniškega kapitala HHLA za 450 milijonov evrov. Pristanišče je v zadnjem času utrpelo nekaj udarcev: pretovor morskih tovorov se je lani zmanjšal za 4,7 odstotka na 114,3 milijona ton - najnižjo vrednost od leta 2009.
Sveti delavcev, sindikat Verdi in številni zaposleni so strogo proti sporazumu. Prav tako opozicija iz CDU, Levičarske stranke in FDP v Hamburškem parlamentu ter Corneliusov predhodnik na čelu UVHH, Gunther Bonz, zavračajo vstop. Bonz se pritožuje zaradi pomanjkanja konkurenčne analize in meni, da so davčna ter konkurenčnopravna vprašanja nepojasnjena.
Potem ko sta gospodarski odbor in odbor za javna podjetja že večinsko soglašala s sklenitvijo posla, naj bi v torek soglasje podal še proračunski odbor. Zatem bo o zadevi pred poletnimi počitnicami odločal še parlament.
Cornelius se ni neposredno izrekel o deležih v podjetjih, poudaril pa je, da so lastniški deleži v ladjarstvu zelo običajni. „Samo MSC ima na mednarodni ravni več kot 60 terminalskih deležev,“ je dejal. Tudi Maersk in Hapag-Lloyd sta močno angažirana. Obenem je Cornelius zahteval večje angažiranje države pri varovanju pristanišč. „Dejstvo, da so morska pristanišča v glavnem stvar obalnih dežel in da se država finančno komaj kaj angažira, popolnoma ne upošteva pomena pristanišč.“ To je nacionalna naloga in ne naloga posameznih obalnih dežel.
Razprava o vstopu MSC v HHLA kaže napetosti med gospodarskimi interesi in pomisleki zaposlenih ter politično opozicijo. Izid odločitve ostaja napet, vendar je eno jasno: prihodnost hamburškega pristanišča je na kocki.
