Evropska centralna banka (ECB) nakazuje možno spremembo svoje restriktivne denarne politike poleti, a zaenkrat vztraja pri rekordnih obrestnih merah. Kljub zmanjšanju inflacije v evroobmočju osnovna obrestna mera ostaja pri 4,50 odstotka, obrestna mera za bančne vloge pa pri štirih odstotkih. Vendar ECB nakazuje, da bi v prihodnjih mesecih lahko razmislila o sprostitvi denarne politike, če se bodo inflacijski obeti še naprej ugodno razvijali.
Od zadnje obrestne poteze septembra 2023, ko je centralna banka ukrepala proti takrat skokovito naraščajoči inflaciji, so obrestne mere ostale na zgodovinsko visoki ravni. Najnovejši podatki kažejo, da je inflacijska stopnja v evroobmočju padla na 2,4 odstotka, kar se približuje dvoodstotnemu cilju ECB za dve leti.
Po tem, ko je inflacija jeseni 2022 dosegla vrhunce, je deset dvigov obrestnih mer med poletjem 2022 in septembrom 2023 začelo učinkovati. Strožja denarna politika je bila usmerjena v omejevanje povpraševanja in boj proti inflaciji, vendar je hkrati dražila kredite, kar je obremenilo gospodarstvo in zasebna gospodinjstva.
Več članov Sveta ECB nakazuje, da bi seja 6. junija lahko predstavljala možno prelomnico, saj se rast plač, glavni gonilnik inflacije, nazadnje umirja, in gospodarstvo ostaja zadržano zaradi visokih stroškov financiranja. Predsednica ECB Christine Lagarde je marca izrazila pričakovanje, da bo do junija na voljo dovolj podatkov za odločitev o znižanju obrestnih mer. Ključni podatki o kolektivnih pogajanjih in nove gospodarske ter inflacijske napovedi se pričakujejo na junijski seji, kar bi lahko dodatno okrepilo odločitveno podlago ECB.
