Volkswagen je skladno z Zakonom o dobavnih verigah predstavil svoje prvo letno poročilo in v njem razkril dve kršitvi človekovih pravic. Tovarne v kitajski provinci Xinjiang pa ni v poročilu.
Najhujši primer je zadeval posrednega dobavitelja, torej dobavitelja dobavitelja. Tukaj je prišlo do prikrivanja ustrezne plače, zasužnjevanja z delom in kršitev varstva pri delu. VW je po lastnih navedbah takoj ukrepal in odpravil nepravilnosti. Podrobnosti glede tega niso bile navedene. Druga kršitev je zadevala uporabo prepovedanih kemikalij v gasilnih sredstvih, na katero je VW prav tako nemudoma reagiral.
Kljub tem incidentom si korporacija na splošno izda dobro oceno. Obe kršitvi sta bili edini, ki sta bili najdeni ob pregledu več kot 60.000 dobaviteljev v 90 državah.
"Volkswagen razkriva, kje obstajajo možnosti za izboljšave in kako se na teh področjih izvajajo konkretni ukrepi," je pojasnila Kerstin Waltenberg, pooblaščenka za človekove pravice v koncernu. "Pri analizi pa ne ostajamo, temveč smo že sprožili prve ukrepe za izboljšanje upravljanja tveganj."
Das umstrittene Werk und die Teststrecke in Xinjiang fallen nach VW-Angaben nicht unter das Lieferkettengesetz, da sie von einem Gemeinschaftsunternehmen mit dem chinesischen Hersteller SAIC betrieben werden. Ein VW-Sprecher erklärte gegenüber Reuters, dass man nur für Bereiche zur Verantwortung gezogen werden könne, die in eigener Kontrolle liegen. Zudem liefere das Gemeinschaftsunternehmen nichts an andere Konzerngesellschaften.
Polemika okoli tovarne in testne steze v Xinjiangu ne spada pod zakon o dobavnih verigah, saj ju upravlja skupno podjetje s kitajskim proizvajalcem SAIC, navaja VW. Glasnik VW je za Reuters pojasnil, da je mogoče prevzeti odgovornost samo za področja, ki so pod nadzorom lastnega podjetja. Poleg tega skupno podjetje ne dobavlja ničesar drugim podjetjem znotraj koncerna.
Lokacija v Xinjiangu, odprta leta 2013, je tarča kritik zaradi možnih kršitev človekovih pravic. Wolfsburg z kitajskim partnerjem od februarja razpravlja o prihodnosti te lokacije.
Februarja je organizacija Human Rights Watch mednarodnim avtomobilskim podjetjem očitala, da ne poznajo obsega svojih povezav s prisilnim delom v Xinjiangu v svojih verigah dobave aluminija. VW je poudaril, da si prizadeva za spoštovanje kodeksa ravnanja koncerna tudi v verigah dobave.
Ujguri, pripadniki drugih manjšin in organizacije za človekove pravice že leta poročajo, da je na stotisoče ljudi v Xinjiangu proti svoji volji zaprtih v prevzgojna taborišča, kjer so mučeni in prisiljeni v prisilno delo. Kitajska vlada te obtožbe zanika.
Nemški zakon o skrbni preglednosti dobavnih verig, ki je začel veljati leta 2023, od večjih podjetij zahteva, da prevzamejo odgovornost za spoštovanje človekovih pravic v celotni proizvodnji in o tem letno poročajo. Od leta 2024 bo zakon veljal za podjetja z več kot 1000 zaposlenimi. EU je letos sprejela tudi zakon o dobavnih verigah.
