Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Združene države America Indeks stroškov dela
Tečaj
Trenutna vrednost Indeks stroškov dela v Združene države America je 0,9 %. Indeks stroškov dela v Združene države America je padel na 0,9 % dne 1. 12. 2023, potem ko je bil 1,1 % dne 1. 9. 2023. Od 1. 6. 1982 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Združene države America 0,85 %. Zgodovinsko najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 9. 1982 z 2,00 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 2015 z 0,20 %.
Indeks stroškov dela ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Kazalnik stroškov zaposlitve | |
---|---|
1. 6. 1982 | 1,50 % |
1. 9. 1982 | 2,00 % |
1. 12. 1982 | 1,50 % |
1. 3. 1983 | 1,20 % |
1. 6. 1983 | 1,70 % |
1. 9. 1983 | 1,20 % |
1. 12. 1983 | 1,40 % |
1. 3. 1984 | 1,60 % |
1. 6. 1984 | 1,10 % |
1. 9. 1984 | 0,90 % |
1. 12. 1984 | 1,30 % |
1. 3. 1985 | 1,30 % |
1. 6. 1985 | 1,10 % |
1. 9. 1985 | 1,10 % |
1. 12. 1985 | 0,80 % |
1. 3. 1986 | 1,00 % |
1. 6. 1986 | 0,60 % |
1. 9. 1986 | 0,60 % |
1. 12. 1986 | 1,00 % |
1. 3. 1987 | 0,80 % |
1. 6. 1987 | 0,80 % |
1. 9. 1987 | 1,00 % |
1. 12. 1987 | 1,00 % |
1. 3. 1988 | 1,40 % |
1. 6. 1988 | 1,10 % |
1. 9. 1988 | 1,10 % |
1. 12. 1988 | 1,10 % |
1. 3. 1989 | 1,10 % |
1. 6. 1989 | 1,30 % |
1. 9. 1989 | 1,40 % |
1. 12. 1989 | 1,20 % |
1. 3. 1990 | 1,20 % |
1. 6. 1990 | 1,40 % |
1. 9. 1990 | 1,20 % |
1. 12. 1990 | 1,00 % |
1. 3. 1991 | 1,00 % |
1. 6. 1991 | 1,30 % |
1. 9. 1991 | 0,80 % |
1. 12. 1991 | 1,00 % |
1. 3. 1992 | 1,00 % |
1. 6. 1992 | 0,60 % |
1. 9. 1992 | 0,80 % |
1. 12. 1992 | 0,90 % |
1. 3. 1993 | 0,90 % |
1. 6. 1993 | 0,90 % |
1. 9. 1993 | 0,80 % |
1. 12. 1993 | 0,80 % |
1. 3. 1994 | 1,10 % |
1. 6. 1994 | 0,90 % |
1. 9. 1994 | 0,70 % |
1. 12. 1994 | 0,60 % |
1. 3. 1995 | 0,70 % |
1. 6. 1995 | 0,70 % |
1. 9. 1995 | 0,60 % |
1. 12. 1995 | 0,60 % |
1. 3. 1996 | 0,80 % |
1. 6. 1996 | 0,70 % |
1. 9. 1996 | 0,70 % |
1. 12. 1996 | 0,70 % |
1. 3. 1997 | 0,70 % |
1. 6. 1997 | 0,80 % |
1. 9. 1997 | 0,70 % |
1. 12. 1997 | 0,90 % |
1. 3. 1998 | 0,80 % |
1. 6. 1998 | 0,80 % |
1. 9. 1998 | 1,00 % |
1. 12. 1998 | 0,60 % |
1. 3. 1999 | 0,40 % |
1. 6. 1999 | 1,00 % |
1. 9. 1999 | 1,00 % |
1. 12. 1999 | 1,00 % |
1. 3. 2000 | 1,20 % |
1. 6. 2000 | 1,10 % |
1. 9. 2000 | 1,00 % |
1. 12. 2000 | 0,80 % |
1. 3. 2001 | 1,10 % |
1. 6. 2001 | 1,00 % |
1. 9. 2001 | 1,10 % |
1. 12. 2001 | 0,90 % |
1. 3. 2002 | 0,80 % |
1. 6. 2002 | 1,00 % |
1. 9. 2002 | 0,80 % |
1. 12. 2002 | 0,70 % |
1. 3. 2003 | 1,20 % |
1. 6. 2003 | 0,90 % |
1. 9. 2003 | 1,00 % |
1. 12. 2003 | 0,80 % |
1. 3. 2004 | 1,10 % |
1. 6. 2004 | 1,00 % |
1. 9. 2004 | 0,90 % |
1. 12. 2004 | 0,70 % |
1. 3. 2005 | 0,90 % |
1. 6. 2005 | 0,60 % |
1. 9. 2005 | 0,70 % |
1. 12. 2005 | 0,80 % |
1. 3. 2006 | 0,60 % |
1. 6. 2006 | 0,90 % |
1. 9. 2006 | 1,00 % |
1. 12. 2006 | 0,80 % |
1. 3. 2007 | 0,80 % |
1. 6. 2007 | 0,90 % |
1. 9. 2007 | 0,80 % |
1. 12. 2007 | 0,80 % |
1. 3. 2008 | 0,70 % |
1. 6. 2008 | 0,70 % |
1. 9. 2008 | 0,70 % |
1. 12. 2008 | 0,50 % |
1. 3. 2009 | 0,30 % |
1. 6. 2009 | 0,30 % |
1. 9. 2009 | 0,50 % |
1. 12. 2009 | 0,40 % |
1. 3. 2010 | 0,60 % |
1. 6. 2010 | 0,40 % |
1. 9. 2010 | 0,40 % |
1. 12. 2010 | 0,50 % |
1. 3. 2011 | 0,50 % |
1. 6. 2011 | 0,60 % |
1. 9. 2011 | 0,30 % |
1. 12. 2011 | 0,50 % |
1. 3. 2012 | 0,40 % |
1. 6. 2012 | 0,50 % |
1. 9. 2012 | 0,40 % |
1. 12. 2012 | 0,40 % |
1. 3. 2013 | 0,50 % |
1. 6. 2013 | 0,40 % |
1. 9. 2013 | 0,50 % |
1. 12. 2013 | 0,50 % |
1. 3. 2014 | 0,30 % |
1. 6. 2014 | 0,70 % |
1. 9. 2014 | 0,70 % |
1. 12. 2014 | 0,50 % |
1. 3. 2015 | 0,70 % |
1. 6. 2015 | 0,20 % |
1. 9. 2015 | 0,60 % |
1. 12. 2015 | 0,60 % |
1. 3. 2016 | 0,60 % |
1. 6. 2016 | 0,60 % |
1. 9. 2016 | 0,60 % |
1. 12. 2016 | 0,50 % |
1. 3. 2017 | 0,60 % |
1. 6. 2017 | 0,60 % |
1. 9. 2017 | 0,70 % |
1. 12. 2017 | 0,60 % |
1. 3. 2018 | 0,80 % |
1. 6. 2018 | 0,70 % |
1. 9. 2018 | 0,80 % |
1. 12. 2018 | 0,70 % |
1. 3. 2019 | 0,60 % |
1. 6. 2019 | 0,70 % |
1. 9. 2019 | 0,70 % |
1. 12. 2019 | 0,70 % |
1. 3. 2020 | 0,80 % |
1. 6. 2020 | 0,40 % |
1. 9. 2020 | 0,60 % |
1. 12. 2020 | 0,70 % |
1. 3. 2021 | 0,90 % |
1. 6. 2021 | 0,70 % |
1. 9. 2021 | 1,20 % |
1. 12. 2021 | 1,10 % |
1. 3. 2022 | 1,40 % |
1. 6. 2022 | 1,30 % |
1. 9. 2022 | 1,20 % |
1. 12. 2022 | 1,10 % |
1. 3. 2023 | 1,20 % |
1. 6. 2023 | 1,00 % |
1. 9. 2023 | 1,10 % |
1. 12. 2023 | 0,90 % |
Indeks stroškov dela Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 0,9 % |
1. 9. 2023 | 1,1 % |
1. 6. 2023 | 1 % |
1. 3. 2023 | 1,2 % |
1. 12. 2022 | 1,1 % |
1. 9. 2022 | 1,2 % |
1. 6. 2022 | 1,3 % |
1. 3. 2022 | 1,4 % |
1. 12. 2021 | 1,1 % |
1. 9. 2021 | 1,2 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Indeks stroškov dela
Indeks stroškov dela (Employment Cost Index - ECI) meri spremembo stroškov dela, neodvisno od vpliva premikov zaposlenosti med poklici in industrijskimi kategorijami. Serija celotnega nadomestila vključuje spremembe v plačah in plačilih ter stroške delodajalcev za ugodnosti zaposlenih. ECI ločeno izračunava indekse celotnega nadomestila, plač in plačil ter ugodnosti za vse civilne delavce v Združenih državah, delavce v zasebnem sektorju ter za delavce v državnih in lokalnih vladah.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Indeks stroškov dela
Uvod v kategorijo 'Indeks stroškov dela' na naši spletni strani Eulerpool Na naši spletni strani Eulerpool se osredotočamo na zagotavljanje natančnih in ažurnih makroekonomskih podatkov. Ena izmed ključnih kategorij, ki jo ponujamo v okviru analiz in statističnih orodij, je 'Indeks stroškov dela' (ECI). Indeks stroškov dela je bistven kazalnik za spremljanje ekonomskega zdravja, saj se nanaša na skupne stroške plač in ugodnosti, ki jih delodajalci plačajo za zaposlene. Ta kazalnik je ključnega pomena tako za podjetja kot za oblikovalce politik, ker omogoča vpogled v dinamiko stroškov dela in njihovo vplivanje na celotno gospodarstvo. Kaj je Indeks stroškov dela? Indeks stroškov dela je indikator, ki meri napredek stroškov dela skozi čas. Zajema podatke o spremembah v stroških plač, bonusov, pokojnin in drugih ugodnosti, ki jih podjetja plačujejo svojim zaposlenim. ECI je dragocen pripomoček za spremljanje inflacionarnih pritiskov, saj se spremembe v stroških dela pogosto prelijejo v višje cene blaga in storitev. Pomen Indeksa stroškov dela Indeks stroškov dela ima velik pomen pri analizi makroekonomskih trendov. Prvič, omogoča natančen vpogled v gibanje ključnega stroškovnega faktorja – človeškega kapitala. Drugič, nudi pomembne podatke za oblikovalce politik, saj lahko na podlagi ECI sprejemajo odločitve o monetarni politiki, minimalni plači in drugih regulativam. Tretjič, podjetja lahko na podlagi ECI prilagodijo svoje strategije za upravljanje stroškov dela, kar bistveno vpliva na njihovo konkurenčnost na trgu. Uporaba Indeksa stroškov dela Finančni analitiki, ekonomisti in podjetja v različnih sektorjih redno uporabljajo ECI za napovedovanje inflacijskih trendov in razumevanje sprememb v plačilni dinamiki. Na primer, centralne banke pogosto spremljajo ECI, da bi ocenile potrebe po spremembah v obrestnih merah. Višji stroški dela lahko povzročijo inflacijo, kar posledično vpliva na monetarno politiko. Poleg tega lahko podjetja, ki načrtujejo širitev ali zmanjševanje delovne sile, uporabljajo ECI za oceno prihodnjih stroškov dela, kar jim omogoča sprejemanje informiranih odločitev. Dejavniki, ki vplivajo na Indeks stroškov dela Na Indeks stroškov dela vplivajo različni dejavniki. Med njimi so inflacija, produktivnost dela, ekonomski cikli in zakonodajne spremembe. Inflacija igra pomembno vlogo pri določanju stroškov življenjskih potrebščin, kar posledično vpliva na zahteve po višjih plačah. Produktivnost dela je prav tako ključna, saj bolj produktivni delavci lahko povečujejo dodano vrednost za podjetje brez sorazmernega zvišanja stroškov dela. Ekonomski cikli, kot so recesije in obdobja gospodarske rasti, prav tako vplivajo na ECI, saj podjetja v času gospodarskega razcveta pogosteje zvišujejo plače. Na koncu je tu še zakonodaja; spremembe v delovni zakonodaji lahko vplivajo na minimalne plače, delovni čas in druge vidike, ki prispevajo k skupnim stroškom dela. Zgodovinski pregled ECI v Sloveniji V Sloveniji je gibanje ECI zaznamovano z različnimi obdobji gospodarske rasti in padanja. Na primer, v času gospodarske krize leta 2008 je Slovenija doživela upad zaposlenosti in stagnacijo plač, kar je vplivalo tudi na ECI. V zadnjih letih, z okrevanjem gospodarstva, Slovenija zaznava zmerno rast plač, kar se odraža v višjih indeksih stroškov dela. Pomembno je izpostaviti, da so spremembe v ECI pogosto odraz širših makroekonomskih trendov, kot so inflacija, brezposelnost in produktivnost. Kako spremljati Indeks stroškov dela na Eulerpool? Na naši spletni strani Eulerpool se lahko uporabniki prijavijo na posodobitve in najnovejše podatke o ECI. Zagotavljamo dostop do zgodovinskih podatkov, analiz in napovedi, ki temeljijo na najnovejših makroekonomskih kazalnikih. Naši eksperti redno pripravljajo poročila in analize, ki vam pomagajo razumeti gibanje ECI in njegove učinke na širše gospodarstvo. Naš cilj je ponuditi celovite informacije, ki omogočajo sprejemanje informiranih odločitev na podlagi najnovejših podatkov. Zaključek Indeks stroškov dela je pomemben sestavni del makroekonomskih analiz, ki omogoča spremljanje ključnih trendov v stroških dela. Z uporabo natančnih in ažurnih podatkov o ECI lahko podjetja, oblikovalci politik in finančni analitiki sprejemajo bolj informirane odločitve. Na naši spletni strani Eulerpool ponujamo celovite in zanesljive informacije o ECI ter njegovem vplivu na širše ekonomsko okolje. S pregledom zgodovinskih trendov, analizo trenutnih podatkov in napovedjo prihodnjih gibanj vam omogočamo, da bolje razumete in predvidite spremembe v ekonomskem okolju. S tem pa prispevamo k vašemu uspešnemu poslovanju in boljšemu razumevanju makroekonomskih trendov.