Danska Uvozi
Cena
Trenutna vrednost Uvozi v Danska je 145,572 Mrd. DKK. Uvozi v Danska so se zmanjšali na 145,572 Mrd. DKK dne 1. 1. 2026, potem ko so bili 152,702 Mrd. DKK dne 1. 12. 2025. Od 1. 1. 1960 do 1. 12. 2025 je bil povprečni BDP v Danska 38,12 Mrd. DKK. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2024 z 175,50 Mrd. DKK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 1960 z 915,00 Mio. DKK.
macro_seo_summary_intro macro_seo_summary_downmacro_seo_summary_avgmacro_seo_summary_highmacro_seo_summary_low
Uvozi
Uvozi
3 leta
5 let
10 let
25 let
Največ
Uvozi Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 145,572 Mrd. DKK | |
| 152,702 Mrd. DKK | |
| 150,771 Mrd. DKK | |
| 150,301 Mrd. DKK | |
| 149,426 Mrd. DKK | |
| 151,778 Mrd. DKK | |
| 150,287 Mrd. DKK | |
| 150,299 Mrd. DKK | |
| 154,838 Mrd. DKK | |
| 148,918 Mrd. DKK |
Podobni makroekonomski kazalniki za Uvozi
Indeks terorizma
Letno
Izvoz
Mesečno
Neposredne tuje naložbe
Četrtletje
Pogoji trgovine
Mesečno
Prodaja orožja
Letno
Proizvodnja nafte
Mesečno
Tekoči račun
Mesečno
Tekoči račun v razmerju do BDP
Letno
Tokovi kapitala
Mesečno
Trgovinska bilanca
Mesečno
Uvozi zemeljskega plina
Mesečno
Zlate rezerve
Četrtletje
Zunanja dolg
Mesečno
Uvozi
Leta 2017 je Danska uvažala predvsem: stroje (22 odstotkov celotnega uvoza); raznovrstne industrijske izdelke (18 odstotkov); industrijske izdelke, razvrščene po materialu (14 odstotkov); žive živali, hrano, pijačo in tobak (13 odstotkov); kemikalije in sorodne proizvode (13 odstotkov); transportno opremo (9 odstotkov); ter mineralna goriva, maziva in sorodne materiale (6 odstotkov). Glavni uvozni partnerji so bili: Nemčija (23 odstotkov celotnega uvoza), Švedska (12 odstotkov), Nizozemska in Kitajska (vsaka po 8 odstotkov), Združeno kraljestvo (4 odstotke), Francija in Norveška (vsaka po 3 odstotke).
Strani makroekonomskih podatkov za druge države v Evropa
Kaj je Uvozi?
Uvozi so ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razumevanju ekonomske slike neke države. Spletna stran eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje makroekonomskih podatkov, posebno pozornost namenja temu segmentu, saj uvozi ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na življenjski standard prebivalcev, trgovinski saldo in celotno ekonomsko politiko države. Pojem uvozov zajema blago in storitve, ki jih država pridobi iz tujine za domačo porabo ali nadaljnjo predelavo. Natančna analiza uvozov je ključnega pomena za oblikovanje strateških gospodarskih načrtov in politik. Uvozno dejavnost moramo razumeti kot dvosmeren proces, ki vključuje ekonomske, politične in socialne komponente. Eden izmed glavnih razlogov za uvoz je potreba po dobrinah in storitvah, ki jih domača proizvodnja ne more zagotoviti v zadostnih količinah ali s potrebno kakovostjo. To vključuje širok spekter proizvodov, od surovin in polizdelkov do končnih izdelkov in tehnoloških inovacij. Pomembno je poudariti, da uvozi omogočajo dostop do sodobne tehnologije in inovacij, ki lahko spodbudijo domačo proizvodnjo in konkurenčnost. Uvozi imajo večplastne učinke na nacionalno gospodarstvo. Prvi vidik je neposredni vpliv na plačilno bilanco države. V primeru, ko vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se pogosto soočamo s trgovinskim primanjkljajem. To pomeni, da država porabi več tujega denarja, kot ga zasluži s svojimi izvozi, kar lahko povzroča pritisk na devizne rezerve in nacionalno valuto. Uvozi vplivajo tudi na stopnjo inflacije. Uvoz cenejših blaga iz trgovinskih partnerjev lahko pomaga znižati cene na domačem trgu in s tem zadržati inflacijo. Na drugi strani pa uvoz dražjih surovin ali končnih izdelkov lahko poveča stroške proizvodnje in prispeva k višjim cenam v trgovinah, kar posledično vodi k inflacijski spirali. Nenazadnje so uvozi tesno povezani z zaposlovanjem. Zvišanje uvoza lahko pomeni nizko povpraševanje po domačih proizvodih, kar lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in zmanjšanje števila delovnih mest. Po drugi strani pa uvozi lahko omogočijo dostop do cenovno ugodnejših inputov, kar lahko poveča konkurenčnost domačih podjetij in spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Poleg ekonomskih vidikov imajo uvozi tudi politične in socialne razsežnosti. Politični odnosi med državami močno vplivajo na uvozne politike, kot so carinske stopnje in uvozne kvote. Gradnja in vzdrževanje stabilnih mednarodnih odnosov je zato ključno za nemoteno delovanje uvoznega sektorja. Kulturni in socialni vpliv uvozov pa se kaže skozi širjenje raznolike prehrane, oblačil, tehnologije in drugih izdelkov, ki prispevajo k razvoju in obogatitvi domače kulture. Uvozi omogočajo prebivalstvu dostop do proizvodov iz vseh delov sveta in s tem širijo obzorja ter povečujejo kvaliteto življenja. Eulerpool kot strokovna platforma za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja natančne in ažurne podatke o uvozih, ki so ključni za analizo in razumevanje gospodarskih tokov. Podatki, ki jih ponujamo, vključujejo različne parametre, kot so vrednost uvoženega blaga, države izvora, vrste uvoženih proizvodov in časovne serije, ki omogočajo spremljanje trendov in oblikovanje dolgoročnih strategij. Pomembno je, da napredne analize podatkov o uvozih vključujejo tudi bolj zapletene metrike, kot so uvozna elastičnost, ki meri odzivnost povpraševanja po uvoženih dobrinah glede na spremembe cen, ter razmerje med uvozi in domačo proizvodnjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Zgoščeni in vizualno predstavljeni podatki na spletni strani eulerpool omogočajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, ki so potrebne za sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Naši uporabniki, ki vključujejo ekonomske analitike, raziskovalce, vladne uradnike in poslovne odločevalce, lahko s pomočjo teh podatkov prepoznajo tržne priložnosti, potencialna tveganja in oblikujejo strategije za učinkovitejše upravljanje poslovanja. Skupaj z analizo uvozov ponujamo tudi primerjalne podatke, ki omogočajo primerjavo med različnimi državami in regijami. To je pomembno orodje za razumevanje globalnih ekonomskih tokov in tržnih dinamike. Z vključitvijo podatkov o uvozih v širše makroekonomske analize lahko pridobimo celovitejši vpogled v stanje nacionalnega gospodarstva in oblikujemo bolj trajnostne gospodarske politike. V sklepnem delu moramo poudariti, da so uvozi nenehno spreminjajoče se področje, ki zahteva stalno pozornost in prilagodljivost. Izpostavljenost globalnim trgom nam lahko prinese številne prednosti, vendar tudi tveganja, kot so gospodarski šoki, politična nestabilnost in cenovna nihanja. Z natančnimi in ažurnimi podatki o uvozih, ki jih ponujamo na eulerpool, želimo prispevati k boljši obveščenosti in pripravljenosti naših uporabnikov na te izzive. Skrbna analiza in razumevanje uvozov sta torej ključna za oblikovanje uspešne gospodarske strategije in trajnostnega razvoja. Eulerpool stoji ob strani vsem, ki iščejo zanesljive informacije in vpoglede v kompleksni svet makroekonomije, z namenom spodbujanja gospodarstvenikov k sprejemanju premišljenih poslovnih odločitev ter prispevanju k stabilni in prosperitetni gospodarski prihodnosti.
Uvozi Danska — FAQ
What is the current Uvozi in Danska?
The current Uvozi in Danska is 145,572 Mrd.DKK as of 1. 1. 2026.
How has the Uvozi in Danska changed recently?
The Uvozi in Danska decreased from 152,702 Mrd.DKK (1. 12. 2025) to 145,572 Mrd.DKK (1. 1. 2026).
What is the all-time high for Uvozi in Danska?
The all-time high for Uvozi in Danska was 175,50 Mrd.DKK, recorded on 1. 12. 2024.
What is the all-time low for Uvozi in Danska?
The all-time low for Uvozi in Danska was 915,00 Mio.DKK, recorded on 1. 9. 1960.
What is the historical average of Uvozi in Danska?
The historical average of Uvozi in Danska is 38,12 Mrd.DKK, calculated over the period from 1. 1. 1960 to 1. 12. 2025.
Where does the Uvozi data for Danska come from?
The Uvozi data for Danska is sourced from Statistics Denmark and published on Eulerpool.