Obrestna mera za posojila Danska

Najnoviji Obrestna mera za posojila za Danska

Cena

2,25 %

Sprememba +/-

+0,25 %

Prosjek

2,65 %

Povijesni maksimum

15,00 %

1. 11. 1992

Povijesni minimum

−0,45 %

24. 9. 2021

Trenutna vrednost Obrestna mera za posojila v Danska je 2,25 %. Obrestna mera za posojila v Danska je narasla na 2,25 % dne 1. 9. 2026, potem ko je bila dne 1. 8. 2026 2 %. Od 1. 4. 1992 do 1. 9. 2026, je bil povprečni BDP v Danska 2,65 %. Rekordno visoka vrednost je bila dosežena dne 1. 11. 1992 z 15,00 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 24. 9. 2021 z −0,45 %.

Vir: Danmarks Nationalbank

Obrestna mera za posojila v Danska je 1. 9. 2026 narastel od 2 % na 1. 8. 2026 na 2,25 %. Obrestna mera za posojila v Danska je v povprečju znašal 2,65 % od 1. 4. 1992 do 1. 9. 2026, dosegel najvišjo vrednost 15,00 % na 1. 11. 1992 in najnižjo vrednost −0,45 % na 24. 9. 2021.

Obrestna mera za posojila

Obrestna mera za posojila

Podrobnosti

Cena delnice

ⓘ

Kako prebrati ta grafikon

Ta grafikon sledi zgodovinski ceni delnice DK Lending Rate skozi čas. Lahko preklapljate med dnevnimi, tedenskimi in mesečnimi prikazi ter izberete prilagojene časovne intervale – od enega dne do celotne razpoložljive zgodovine. Uporabite stikalo za prikaz sprememb cen v absolutnih valutnih pogojih ali kot odstotna sprememba glede na začetni datum.

Skupni prinos v primerjavi s cenovnim prinosom

Stikalo "Skupni prinos" vključuje reinvestirane dividende na vrh čistega gibanja cene. To je kritično, ker lahko dividende predstavljajo pomemben del dolgoročnih prinosov. Zgodovinsko so dividende predstavljale približno 40 % skupnega prihoda S&P 500. Vedno primerjajte skupni prinos pri vrednotenju prave zmogljivosti delnice glede na referenčni indeks.

Podatki o cenah v realnem času

Pri pregledu časovnega okvira enega dne grafikon prikazuje gibanja cen v realnem času intraday. To je koristno za opazovanje, kako se delnica DK Lending Rate odziva na odpiranje trga, objave dobičkov ali novice v realnem času med trgovalno sejo.

Kaj iskati

Poglejte si dolgoročne trende (trajnostna gibanja navzgor ali navzdol v mesecih in letih), podporne in odporne ravni (cenovne cone, kjer se delnica ponavljajoče odbija ali spreminja smer) in volatilnost (kako se cena nihanja dan za dnem). Primerjava grafikona cene DK Lending Rate z indeksom trga, kot je S&P 500, lahko razkrije, ali delnica presega ali zaostaja za širšim trgom.

DK Lending Rate Zgodovina cene delnice
DatumDK Lending Rate Cena
1. 9. 20262,25 %
1. 8. 20262,00 %
1. 7. 20262,00 %
1. 6. 20262,00 %
1. 5. 20261,75 %
1. 4. 20261,75 %
1. 3. 20261,75 %
1. 2. 20261,75 %
1. 1. 20261,75 %
1. 12. 20251,75 %
1. 11. 20251,75 %
1. 10. 20251,75 %
1. 9. 20251,75 %
1. 8. 20251,75 %
1. 7. 20251,75 %
1. 6. 20251,75 %
1. 5. 20252,00 %
22. 4. 20252,00 %
1. 4. 20252,00 %
7. 3. 20252,25 %
1. 3. 20252,25 %
1. 2. 20252,50 %
31. 1. 20252,50 %
1. 1. 20252,50 %
13. 12. 20242,75 %
1. 12. 20242,75 %
1. 11. 20243,00 %
18. 10. 20243,00 %
17. 10. 20243,25 %
16. 10. 20243,25 %

Do teh podatkov prek Eulerpool API

100.000 zahtevkov/mes. brezplačno · brez kartice

Obrestna mera za posojila Zgodovina

Obrestna mera za posojila — Zgodovina
DatumVrednost
2,25 %
2 %
2 %
2 %
1,75 %
1,75 %
1,75 %
1,75 %
1,75 %
1,75 %
...

Podobni makroekonomski kazalniki za Obrestna mera za posojila

Kaj je Obrestna mera za posojila?

Lending Rate (posojilna obrestna mera) predstavlja eno izmed ključnih makroekonomskih kategorij, ki vpliva na finančno zdravje posameznikov, podjetij in širšo gospodarsko sliko države. Na spletnem portalu eulerpool ponujamo celovit vpogled v vse relevantne makroekonomske podatke, vključno s posojilnimi obrestnimi merami, ki igrajo osrednjo vlogo pri oblikovanju gospodarskih politik in poslovnih strategij. Posojilna obrestna mera je obrestna mera, po kateri finančne institucije, kot so banke in druge posojilodajalke, posojajo sredstva strankam. Gre za temeljni kazalnik stroškov izposoje denarja, ki neposredno vpliva na obseg potrošnje, investicij in nenazadnje na celotno gospodarsko rast. Višina posojilne obrestne mere je pogosto določena na podlagi ključne obrestne mere centralne banke, ki v Sloveniji deluje pod okriljem Evropske centralne banke (ECB). ECB določa referenčne obrestne mere z namenom obvladovanja inflacije, stabilizacije cen in spodbujanja gospodarske rasti v evroobmočju. Pomembnost posojilne obrestne mere je večplastna. Prvič, vpliva na sposobnost podjetij in posameznikov za najemanje posojil. Visoke obrestne mere pogosto zmanjšajo povpraševanje po posojilih, saj postane izposoja denarja dražja. To lahko vodi do zmanjšanih investicij podjetij v nova sredstva, tehnologijo in širjenje poslovanja. Po drugi strani pa nizke obrestne mere spodbujajo izposojo in vlaganje, saj je strošek financiranja nižji, kar lahko vodi do pospeševanja gospodarske rasti. Drugič, posojilna obrestna mera vpliva tudi na cene stanovanj in nepremičnin. Ko so posojilne obrestne mere nizke, je izposoja denarja za nakup nepremičnin bolj dostopna, kar lahko povečuje povpraševanje po stanovanjih in posledično vodi do rasti cen nepremičnin. Nasprotno pa visoke obrestne mere zmanjšujejo dostopnost posojil, kar lahko zmanjša povpraševanje po nepremičninah in stabilizira ali zniža njihove cene. Tretjič, posojilne obrestne mere imajo pomemben vpliv tudi na javne finance in obveznice. Države za financiranje svojih proračunov pogosto izdajajo obveznice, katerih donosnost je povezana s trenutno obrestno mero. Višje obrestne mere običajno pomenijo višje donose na obveznice, kar lahko poveča stroške zadolževanja za države, ki izdajajo nove obveznice. Na spletni strani eulerpool lahko uporabniki najdejo podrobne informacije o aktualnih posojilnih obrestnih merah, zgodovinskih trendih in analizi vpliva teh mer na različne sektorje gospodarstva. S tem omogočamo uporabnikom, da pridobijo poglobljen pregled nad makroekonomskimi dejavniki, ki oblikujejo finančne trge. Pomembno je razumeti tudi, kako udeleženci na trgu reagirajo na spremembe v posojilnih obrestnih merah. Centralne banke uporabljajo obrestno mero kot eno izmed glavnih orodij monetarne politike. Ko želijo centralne banke spodbujati gospodarsko rast, običajno znižajo ključno obrestno mero, s čimer postanejo posojila cenejša in spodbujajo potrošnjo ter investicije. V nasprotnem primeru, kadar obstaja nevarnost pregrevanja gospodarstva in visoke inflacije, centralne banke zvišajo obrestno mero, da bi zmanjšale povpraševanje po posojilih in ohladile gospodarsko aktivnost. V Sloveniji, kot delu evroobmočja, so posojilne obrestne mere tesno povezane z odločitvami Evropske centralne banke. Zato je spremljanje obrestnih mer s strani ECB in njihove interpretacije ključno za razumevanje dinamike slovenskega finančnega trga. Naš portal eulerpool zagotavlja ažurne podatke in analizo teh odločitev, kar omogoča podjetjem, vlagateljem in oblikovalcem politik, da se informirano odzovejo na spremembe v ekonomski situaciji. Poleg tega imajo posojilne obrestne mere pomembno vlogo tudi pri določanju menjalnega tečaja valute. Višje obrestne mere lahko pritegnejo tuje vlagatelje, ki iščejo boljše donose na svoje naložbe, kar lahko vodi do apreciacije valute. Nasprotno pa lahko nižje obrestne mere zmanjšajo pritok tujega kapitala in oslabijo valuto. Ta menjalni tečaj ima nato povratni učinek na izvoz in uvoz, saj apreciacija valute lahko naredi domače izdelke dražje na mednarodnih trgih, medtem ko deprecijacija valute izboljša konkurenčnost domačih izdelkov. Kot vsi makroekonomski kazalniki tudi posojilna obrestna mera ni izoliran pojav in je rezultat kompleksnih medsebojnih vplivov različnih ekonomskih dejavnikov, kot so inflacija, brezposelnost, gospodarska rast in geopolitične razmere. Naš cilj na portalu eulerpool je zagotavljati celovit pogled na vse te dejavnike, da bi uporabnikom omogočili globoko razumevanje odločitev o posojanju in njihovo vključevanje v širši ekonomski kontekst. Za zaključek, spremljanje posojilne obrestne mere je ključnega pomena za vsakogar, ki želi sprejemati informirane finančne in poslovne odločitve. Na eulerpool ponujamo celovit nabor podatkov in analize, ki uporabnikom pomagajo razumeti in se prilagoditi na spreminjajoče se gospodarske pogoje ter optimizirati svoje finančne odločitve.

Obrestna mera za posojila Danska — FAQ

Koliki je trenutačni Obrestna mera za posojila u Danska?

Trenutačni Obrestna mera za posojila u Danska iznosi 2,25 % na dan 1. 9. 2026.

Kako se Obrestna mera za posojila u Danska nedavno promijenio?

Obrestna mera za posojila u Danska porastao je s 2 % (1. 8. 2026) na 2,25 % (1. 9. 2026).

Koliki je povijesni maksimum Obrestna mera za posojila u Danska?

Povijesni maksimum Obrestna mera za posojila u Danska bio je 15,00 % (1. 11. 1992).

Koliki je povijesni minimum Obrestna mera za posojila u Danska?

Povijesni minimum Obrestna mera za posojila u Danska bio je −0,45 % (24. 9. 2021).

Koliki je povijesni prosjek Obrestna mera za posojila u Danska?

Povijesni prosjek Obrestna mera za posojila u Danska je 2,65 % od 1. 4. 1992 do 1. 9. 2026.

Odakle dolaze podaci o Obrestna mera za posojila za Danska?

Podaci o Obrestna mera za posojila za Danska dolaze iz Danmarks Nationalbank i objavljuju se na Eulerpoolu.

Več orodij in analiz

Brezplačna orodja in tržni podatki podjetja Eulerpool.