Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Danska Plače v proizvodnji
Tečaj
Trenutna vrednost Plače v proizvodnji v Danska je 161,8 točke. Plače v proizvodnji v Danska so se povečale na 161,8 točke dne 1. 12. 2023, po tem ko so bile 161,7 točke dne 1. 9. 2023. Od 1. 3. 1994 do 1. 3. 2024 je bil povprečen BDP v Danska 112,64 točke. Najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 3. 2024 z 162,70 točke, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 1994 z 66,00 točke.
Plače v proizvodnji ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Plače v proizvodnji | |
---|---|
1. 3. 1994 | 66,00 points |
1. 6. 1994 | 66,60 points |
1. 9. 1994 | 67,20 points |
1. 12. 1994 | 67,70 points |
1. 3. 1995 | 68,40 points |
1. 6. 1995 | 69,10 points |
1. 9. 1995 | 69,70 points |
1. 12. 1995 | 70,40 points |
1. 3. 1996 | 71,10 points |
1. 6. 1996 | 71,70 points |
1. 9. 1996 | 72,40 points |
1. 12. 1996 | 73,00 points |
1. 3. 1997 | 73,60 points |
1. 6. 1997 | 74,50 points |
1. 9. 1997 | 75,10 points |
1. 12. 1997 | 75,80 points |
1. 3. 1998 | 76,60 points |
1. 6. 1998 | 77,80 points |
1. 9. 1998 | 78,60 points |
1. 12. 1998 | 79,20 points |
1. 3. 1999 | 80,50 points |
1. 6. 1999 | 80,90 points |
1. 9. 1999 | 81,40 points |
1. 12. 1999 | 82,40 points |
1. 3. 2000 | 83,30 points |
1. 6. 2000 | 83,60 points |
1. 9. 2000 | 84,50 points |
1. 12. 2000 | 85,30 points |
1. 3. 2001 | 86,30 points |
1. 6. 2001 | 87,60 points |
1. 9. 2001 | 88,30 points |
1. 12. 2001 | 89,10 points |
1. 3. 2002 | 90,00 points |
1. 6. 2002 | 90,80 points |
1. 9. 2002 | 91,60 points |
1. 12. 2002 | 92,90 points |
1. 3. 2003 | 94,00 points |
1. 6. 2003 | 94,40 points |
1. 9. 2003 | 95,50 points |
1. 12. 2003 | 96,60 points |
1. 3. 2004 | 97,20 points |
1. 6. 2004 | 97,60 points |
1. 9. 2004 | 98,40 points |
1. 12. 2004 | 99,10 points |
1. 3. 2005 | 100,00 points |
1. 6. 2005 | 102,60 points |
1. 9. 2005 | 101,90 points |
1. 12. 2005 | 102,50 points |
1. 3. 2006 | 102,90 points |
1. 6. 2006 | 105,90 points |
1. 9. 2006 | 105,10 points |
1. 12. 2006 | 105,80 points |
1. 3. 2007 | 106,40 points |
1. 6. 2007 | 110,10 points |
1. 9. 2007 | 109,50 points |
1. 12. 2007 | 110,50 points |
1. 3. 2008 | 111,10 points |
1. 6. 2008 | 115,10 points |
1. 9. 2008 | 114,20 points |
1. 12. 2008 | 114,60 points |
1. 3. 2009 | 115,30 points |
1. 6. 2009 | 118,20 points |
1. 9. 2009 | 117,30 points |
1. 12. 2009 | 117,50 points |
1. 3. 2010 | 118,60 points |
1. 6. 2010 | 121,30 points |
1. 9. 2010 | 120,20 points |
1. 12. 2010 | 120,30 points |
1. 3. 2011 | 121,50 points |
1. 6. 2011 | 123,80 points |
1. 9. 2011 | 122,90 points |
1. 12. 2011 | 123,30 points |
1. 3. 2012 | 124,00 points |
1. 6. 2012 | 126,30 points |
1. 9. 2012 | 124,90 points |
1. 12. 2012 | 125,50 points |
1. 3. 2013 | 125,90 points |
1. 6. 2013 | 128,40 points |
1. 9. 2013 | 127,10 points |
1. 12. 2013 | 127,30 points |
1. 3. 2014 | 127,80 points |
1. 6. 2014 | 130,10 points |
1. 9. 2014 | 128,70 points |
1. 12. 2014 | 128,80 points |
1. 3. 2015 | 129,50 points |
1. 6. 2015 | 132,60 points |
1. 9. 2015 | 131,20 points |
1. 12. 2015 | 131,20 points |
1. 3. 2016 | 132,30 points |
1. 6. 2016 | 135,40 points |
1. 9. 2016 | 134,00 points |
1. 12. 2016 | 134,40 points |
1. 3. 2017 | 135,10 points |
1. 6. 2017 | 138,10 points |
1. 9. 2017 | 137,20 points |
1. 12. 2017 | 137,10 points |
1. 3. 2018 | 137,90 points |
1. 6. 2018 | 141,50 points |
1. 9. 2018 | 140,50 points |
1. 12. 2018 | 140,40 points |
1. 3. 2019 | 140,90 points |
1. 6. 2019 | 144,70 points |
1. 9. 2019 | 144,30 points |
1. 12. 2019 | 144,20 points |
1. 3. 2020 | 144,90 points |
1. 6. 2020 | 147,70 points |
1. 9. 2020 | 147,10 points |
1. 12. 2020 | 147,00 points |
1. 3. 2021 | 147,80 points |
1. 6. 2021 | 151,80 points |
1. 9. 2021 | 151,40 points |
1. 12. 2021 | 150,80 points |
1. 3. 2022 | 151,20 points |
1. 6. 2022 | 155,40 points |
1. 9. 2022 | 154,80 points |
1. 12. 2022 | 155,10 points |
1. 3. 2023 | 156,20 points |
1. 6. 2023 | 160,40 points |
1. 9. 2023 | 161,70 points |
1. 12. 2023 | 161,80 points |
Plače v proizvodnji Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 161,8 točke |
1. 9. 2023 | 161,7 točke |
1. 6. 2023 | 160,4 točke |
1. 3. 2023 | 156,2 točke |
1. 12. 2022 | 155,1 točke |
1. 9. 2022 | 154,8 točke |
1. 6. 2022 | 155,4 točke |
1. 3. 2022 | 151,2 točke |
1. 12. 2021 | 150,8 točke |
1. 9. 2021 | 151,4 točke |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Plače v proizvodnji
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇩🇰 Brezposelne osebe | 76.2 | 75.6 | Mesečno |
🇩🇰 Delo s skrajšanim delovnim časom | 785.6 | 759.5 | Četrtletje |
🇩🇰 plače | 46.003,13 DKK/Month | 44.545,6 DKK/Month | Letno |
🇩🇰 Pokojninska starost moških | 67 Years | 67 Years | Letno |
🇩🇰 Polni delovni čas | 2,15 mio. | 2,154 mio. | Četrtletje |
🇩🇰 prebivalstvo | 5,93 mio. | 5,87 mio. | Letno |
🇩🇰 Produktivnost | 114,084 points | 112,779 points | Četrtletje |
🇩🇰 Prosta delovna mesta | 55.678 | 50.61 | Četrtletje |
🇩🇰 Sprememba zaposlenosti | 0,1 % | 0,5 % | Četrtletje |
🇩🇰 Stopnja brezposelnosti | 2,5 % | 2,5 % | Mesečno |
🇩🇰 Stopnja brezposelnosti mladih | 15,3 % | 15,1 % | Mesečno |
🇩🇰 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti | 0,7 % | 0,6 % | Četrtletje |
🇩🇰 Stopnja zaposlenosti | 69,6 % | 69,4 % | Mesečno |
🇩🇰 Stopnja zaposlenosti | 73,8 % | 73,5 % | Mesečno |
🇩🇰 Stroški dela | 115,82 points | 114,41 points | Četrtletje |
🇩🇰 Upokojitvena starost žensk | 67 Years | 67 Years | Letno |
🇩🇰 Zaposleni | 3,07 mio. | 3,053 mio. | Četrtletje |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Plače v proizvodnji
Najpomembnejši kazalniki makroekonomskih dejavnikov pogosto odražajo splošno zdravstveno stanje gospodarstva. Ena izmed teh ključnih kategorij so plače v proizvodnji, ki igrajo kritično vlogo pri ocenjevanju gospodarske dinamike. V spletni strani Eulerpool, specializirani za prikaz makroekonomskih podatkov, je nadzor nad trendi plač v proizvodnji nepogrešljiv za razumevanje širših gospodarskih razmer. V tem članku bomo podrobneje raziskali, kako se plače v proizvodnji razvijajo in kakšen vpliv imajo na različne vidike gospodarstva. Plače v proizvodnji močno vplivajo na različne ekonomske parametre, vključno z ravnjo porabe, produktivnostjo in splošno konkurenčnostjo države. V številnih državah, tudi v Sloveniji, proizvodni sektor predstavlja pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in zaposluje pomemben odstotek delovne sile. Plače v tem sektorju so zato ključni pokazatelj, ki ga moramo pozorno spremljati. Prvi dejavnik, ki ga je treba omeniti, je povezava med plačami v proizvodnji in makroekonomskimi kazalniki, kot je inflacija. Višja raven plač lahko vodi k večji porabi, kar lahko posledično pritiska na cene in povzroči inflacijske pritiske. Nasprotno pa zadrževanje nizkih plač lahko pomeni zmanjšano kupno moč delavcev, kar lahko vpliva na splošno potrošnjo in gospodarsko rast. Statistika plač v proizvodnji zato vpliva na politike oblikovanja minimalnih plač in sindikalnih pogajanj, ki določajo dinamiko rasti plač. Obenem je pomembno razumeti tudi vpliv globalizacije in outsourcinga. Globalni trg dela pogosto vodi do primerjav med državami, kjer proizvodni procesi potekajo z nižjimi stroški delovne sile. To lahko ustvarja pritisk na lokalne proizvodne sektorje, da zmanjšajo plače ali povečajo produktivnost brez sorazmernega povečanja plač. Če proizvodni sektor v Sloveniji ne more konkurirati s cenovno ugodnimi trgi, lahko to vodi v višjo brezposelnost ali selitev proizvodnih podjetij v države z nižjimi stroški dela. Pomemben vidik pri ocenjevanju plač v proizvodnji so tudi demografski dejavniki. Starostna sestava delovne sile, stopnja izobrazbe in usposobljenost vplivajo na povprečne plače. Na primer, starejša delovna sila z bogatimi izkušnjami lahko povprečno dosega višje plače v primerjavi z mlajšimi, manj izkušenimi delavci. Hkrati vlaganje v izobraževanje in usposabljanje delavcev pripomore k povečanju produktivnosti, kar lahko pozitivno vpliva tudi na rast plač v proizvodnji. Tehnološki napredek je še ena ključna komponenta. Povečana avtomatizacija in uvedba naprednih proizvodnih tehnologij lahko zmanjšata potrebo po ročnem delu, vendar hkrati ustvarjata povpraševanje po visoko usposobljenih delavcih, ki lahko delajo s kompleksnimi sistemi. To lahko vodi v povečano variabilnost znotraj sektorja, kjer visoko usposobljeni delavci prejemajo precej višje plače kot tisti s standardnimi proizvodnimi nalogami. Bolje razumljeni podatki o plačah v proizvodnji skozi časovne serije omogočajo boljše napovedovanje prihodnjih trendov. Na primer, spremljanje kvartalnih in letnih sprememb lahko ponudi vpogled v sezonske vzorce in ciklične trende, ki vplivajo na proizvodni sektor. Takšne analize pomagajo politikom in ekonomistom pri oblikovanju učinkovitih ekonomskih politik, ki podpirajo stabilno rast plač. Prav tako ni zanemarljiv vpliv geografskih dejavnikov. Plače v proizvodnji se lahko razlikujejo med regijami znotraj ene države, kar pogosto odraža gospodarsko razvitost, stopnjo industrializacije in dostop do infrastrukture. Na primer, bolj razvite regije z gostejšo mrežo proizvodnih podjetij in boljšim dostopom do logističnih storitev ponavadi ponujajo višje plače za proizvodne delavce v primerjavi z manj razvitimi območji. Na trgu dela se pojavlja tudi vprašanje enakosti plač med spoloma. Tradicionalno so delovna mesta v proizvodnji pogosto zapolnjevali moški, vendar se dinamika počasi spreminja z vedno večjo udeležbo žensk. Enakomerna razdelitev plač med spoloma ostaja pomembno vprašanje socialne pravičnosti in ekonomske učinkovitosti. V kontekstu pandemije Covid-19 so se plače v proizvodnji soočile z dodatnimi izzivi. Motnje v globalnih dobavnih verigah, začasne zaustavitve proizvodnje in zmanjšano povpraševanje so vplivali na plačne strukture. Hitro okrevanje sektorja bo nujno zahtevalo prilagajanje novih razmer in možnih izboljšav delovnih pogojev. V zaključku je razumevanje plač v proizvodnji ključno za celovito razumevanje makroekonomskih trendov in oblikovanje učinkovitih politik, ki podpirajo gospodarsko rast. Na Eulerpool posvečamo posebno pozornost podrobnim analizam in vizualizaciji teh pomembnih podatkov, da bi omogočili boljše razumevanje in učinkovitejše ukrepanje na trgu dela. Plače v proizvodnji so mnogo več kot zgolj številke; so odraz gospodarskega zdravja, produktivnosti in socialne dinamike v državi.