Nemčija je v krizi, ki ne pride kot blisk z jasnega, temveč kot nenehno rastoča senca. To je problem, ki ga ni mogoče rešiti s hitro rešitvijo – in ravno to naredi situacijo tako nevarno. Eulerpool poroča o grozeči „plazeči eroziji“, ki bi lahko destabilizirala ne samo Nemčijo, temveč celotno Evropo.

€2.500 revnejše na gospodinjstvo – in še slabše bo

Gole številke govorijo same zase: Zaradi kombinacije visokih energetskih stroškov, padajočega izvoza in krhke konkurenčnosti je povprečno nemško gospodinjstvo danes za 2500 € revnejše. Po poročanju Bloomberg Economics se je gospodarstvo po petih letih stagnacije toliko upočasnilo, da je zdaj 5 % manjše, kot bi bilo brez pandemije.

Doch die Probleme reichen tiefer: Der Verlust von günstigem russischem plinom je cene energije dvignil v višave. Hkrati so velikani, kot sta Volkswagen in Mercedes-Benz, pod velikim pritiskom kitajskih proizvajalcev avtomobilov, ki dominirajo na trgu električnih vozil. Kar je nekoč predstavljalo hrbtenico nemškega gospodarstva, postane nenadoma šibka točka.

„Langsam in boleče“: Kako se Nemčija izgublja sama sebi

„Nemčija ne kolabira čez noč. To je tisto, kar ta scenarij naredi tako grozljivega,“ pravi Amy Webb, izvršna direktorica Future Today Institute. „To je počasen, dolgotrajen zaton – ne le podjetja ali mesta, temveč celotne države.“

Učinki so že opazni. Podjetja zmanjšujejo naložbe, izvoz upada, in vse več dobro izobraženih talentov išče srečo v tujini. Znotraj Nemčije narašča družbeno nezadovoljstvo, kar vodi v nevarno spiralo obtoževanj in politične nestabilnosti.

Politična stagnacija in volitve 2024

Am Montag wird Bundeskanzler Olaf Scholz wahrscheinlich ein Misstrauensvotum verlieren – ein Ereignis, das vorgezogene Wahlen im Februar 2024 auslöst. Doch die Hoffnung auf einen radikalen Neuanfang ist gering.

Friedrich Merz, vodilni kandidat CDU, stavi na preverjene koncepte: nizki davki, malo regulacije in slavna „zadolžitvena zavora“. Kritiki pa opozarjajo, da ta politika ni dovolj za reševanje strukturnih težav.

Politične alternative? SPD, ki se zavzema za več državnih naložb in višji dolg, ali pa ekstremne stranke, kot sta AfD in zveza Sahra Wagenknecht, ki skupaj predstavljata približno četrtino volilnega telesa.

Gospodarstvo brez zaupanja

Medtem ko politika stagnira, se tudi gospodarstvo zadržuje. Investicije v stroje so 9 % pod predkrizno ravnjo, mnogi srednji podjetniki pa sploh ne načrtujejo zamenjave pokvarjene opreme. Birokracija in nejasni politični okvirji bremenijo razpoloženje.

Avtomobilska industrija – nekoč krona Nemčije – izgublja vrednost. Po napovedih bi lahko sektor v naslednjih desetih letih izgubil do 40 % svoje dodane vrednosti. Dobavitelji, kot so Schaeffler, Bosch in Continental, že ukinjajo tisoče delovnih mest. Thyssenkrupp načrtuje zmanjšati 40 % svojih delovnih mest v jeklarski industriji.

Glede na to, da ste me prosili za prevod v slovenščino, bi bil pravilen prevod naslova "Gibt es noch Hoffnung?" naslednji: Ali obstaja še upanje?

Es gibt Lichtblicke: Deutschland hat die niedrigste Schuldenquote aller G7-Staaten. Mit politischem Willen könnte der Staat massiv investieren – etwa in Infrastruktur, Digitalisierung und Bildung. Experten wie Veronika Grimm fordern ein Reformprogramm ähnlich der „Agenda 2010“, um die Wettbewerbsfähigkeit wiederherzustellen.

Aber čas je odločilen dejavnik. „Moramo ukrepati zdaj,“ opozarja Miguel Lopez, generalni direktor družbe Thyssenkrupp. „Stabilnost nemškega gospodarskega sistema, kot ga poznamo, razpada.“

Die Krise ist da – leise, a neustavljiva. In medtem ko svet opazuje, ostaja vprašanje odprto: Se bo Nemčija zbudila, preden bo prepozno?