Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Združene države America Enotni stroški dela iz četrtletja v četrtletje (QoQ)
Tečaj
Trenutna vrednost Enotni stroški dela iz četrtletja v četrtletje (QoQ) v Združene države America je 8,5 %. Enotni stroški dela iz četrtletja v četrtletje (QoQ) v Združene države America so se povečali na 8,5 % dne 1. 3. 2024, potem ko je bila 0,9 % dne 1. 12. 2023. Od 1. 6. 1947 do 1. 9. 2024 je bil povprečni BDP v Združene države America 2,84 %. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 9. 1947 z 27,30 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2009 z −14,30 %.
Enotni stroški dela iz četrtletja v četrtletje (QoQ) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Kos na enoto dela ČČ | |
---|---|
1. 9. 1947 | 27,30 % |
1. 3. 1948 | 7,80 % |
1. 6. 1948 | 6,60 % |
1. 9. 1948 | 8,00 % |
1. 12. 1948 | 2,20 % |
1. 12. 1949 | 1,00 % |
1. 6. 1950 | 3,80 % |
1. 12. 1950 | 9,60 % |
1. 3. 1951 | 9,50 % |
1. 6. 1951 | 10,50 % |
1. 12. 1951 | 6,60 % |
1. 3. 1952 | 2,20 % |
1. 6. 1952 | 3,90 % |
1. 9. 1952 | 7,10 % |
1. 12. 1952 | 1,60 % |
1. 3. 1953 | 1,10 % |
1. 6. 1953 | 3,80 % |
1. 9. 1953 | 2,60 % |
1. 12. 1953 | 5,40 % |
1. 3. 1954 | 2,50 % |
1. 6. 1955 | 2,00 % |
1. 9. 1955 | 5,70 % |
1. 12. 1955 | 5,20 % |
1. 3. 1956 | 11,70 % |
1. 6. 1956 | 5,80 % |
1. 9. 1956 | 6,30 % |
1. 12. 1956 | 2,50 % |
1. 3. 1957 | 1,10 % |
1. 6. 1957 | 5,70 % |
1. 12. 1957 | 4,10 % |
1. 3. 1958 | 5,70 % |
1. 9. 1958 | 1,70 % |
1. 3. 1959 | 3,50 % |
1. 9. 1959 | 1,80 % |
1. 12. 1959 | 5,20 % |
1. 6. 1960 | 9,30 % |
1. 12. 1960 | 7,20 % |
1. 6. 1962 | 4,40 % |
1. 12. 1962 | 0,70 % |
1. 3. 1963 | 2,80 % |
1. 12. 1963 | 4,90 % |
1. 6. 1964 | 2,30 % |
1. 9. 1964 | 1,20 % |
1. 12. 1964 | 7,00 % |
1. 6. 1965 | 0,80 % |
1. 3. 1966 | 1,50 % |
1. 6. 1966 | 9,50 % |
1. 9. 1966 | 4,50 % |
1. 12. 1966 | 2,90 % |
1. 3. 1967 | 2,20 % |
1. 6. 1967 | 5,10 % |
1. 9. 1967 | 3,40 % |
1. 12. 1967 | 4,40 % |
1. 3. 1968 | 1,80 % |
1. 6. 1968 | 2,80 % |
1. 9. 1968 | 6,50 % |
1. 12. 1968 | 9,20 % |
1. 3. 1969 | 2,30 % |
1. 6. 1969 | 10,20 % |
1. 9. 1969 | 6,90 % |
1. 12. 1969 | 10,10 % |
1. 3. 1970 | 6,10 % |
1. 6. 1970 | 0,50 % |
1. 9. 1970 | 0,20 % |
1. 12. 1970 | 7,90 % |
1. 6. 1971 | 4,80 % |
1. 9. 1971 | 1,70 % |
1. 12. 1971 | 6,40 % |
1. 3. 1972 | 4,90 % |
1. 9. 1972 | 3,00 % |
1. 12. 1972 | 4,20 % |
1. 3. 1973 | 1,50 % |
1. 6. 1973 | 5,50 % |
1. 9. 1973 | 11,20 % |
1. 12. 1973 | 11,10 % |
1. 3. 1974 | 10,50 % |
1. 6. 1974 | 12,10 % |
1. 9. 1974 | 17,10 % |
1. 12. 1974 | 7,50 % |
1. 3. 1975 | 9,20 % |
1. 6. 1975 | 2,10 % |
1. 9. 1975 | 2,20 % |
1. 12. 1975 | 6,30 % |
1. 3. 1976 | 1,80 % |
1. 6. 1976 | 3,90 % |
1. 9. 1976 | 7,60 % |
1. 12. 1976 | 7,50 % |
1. 3. 1977 | 5,10 % |
1. 6. 1977 | 6,70 % |
1. 9. 1977 | 3,60 % |
1. 12. 1977 | 12,70 % |
1. 3. 1978 | 10,80 % |
1. 9. 1978 | 7,60 % |
1. 12. 1978 | 7,50 % |
1. 3. 1979 | 14,80 % |
1. 6. 1979 | 10,30 % |
1. 9. 1979 | 9,70 % |
1. 12. 1979 | 11,00 % |
1. 3. 1980 | 9,60 % |
1. 6. 1980 | 16,00 % |
1. 9. 1980 | 8,80 % |
1. 12. 1980 | 6,70 % |
1. 3. 1981 | 3,90 % |
1. 6. 1981 | 12,80 % |
1. 9. 1981 | 5,20 % |
1. 12. 1981 | 11,40 % |
1. 3. 1982 | 13,20 % |
1. 6. 1982 | 3,00 % |
1. 9. 1982 | 5,50 % |
1. 12. 1982 | 2,40 % |
1. 9. 1983 | 1,20 % |
1. 12. 1983 | 2,30 % |
1. 3. 1984 | 2,70 % |
1. 6. 1984 | 2,00 % |
1. 9. 1984 | 4,20 % |
1. 12. 1984 | 2,80 % |
1. 3. 1985 | 3,80 % |
1. 6. 1985 | 2,50 % |
1. 9. 1985 | 0,80 % |
1. 12. 1985 | 6,10 % |
1. 3. 1986 | 1,00 % |
1. 6. 1986 | 1,50 % |
1. 9. 1986 | 3,30 % |
1. 12. 1986 | 6,40 % |
1. 3. 1987 | 3,70 % |
1. 6. 1987 | 0,20 % |
1. 9. 1987 | 4,10 % |
1. 12. 1987 | 0,70 % |
1. 3. 1988 | 5,50 % |
1. 6. 1988 | 3,80 % |
1. 9. 1988 | 4,20 % |
1. 12. 1988 | 2,60 % |
1. 3. 1989 | 0,40 % |
1. 6. 1989 | 0,50 % |
1. 9. 1989 | 1,70 % |
1. 12. 1989 | 5,80 % |
1. 3. 1990 | 3,90 % |
1. 6. 1990 | 5,10 % |
1. 9. 1990 | 4,00 % |
1. 12. 1990 | 7,40 % |
1. 3. 1991 | 1,10 % |
1. 6. 1991 | 1,10 % |
1. 9. 1991 | 1,30 % |
1. 12. 1991 | 3,50 % |
1. 3. 1992 | 2,50 % |
1. 6. 1992 | 0,30 % |
1. 9. 1992 | 1,00 % |
1. 3. 1993 | 0,50 % |
1. 6. 1993 | 5,50 % |
1. 12. 1993 | 1,30 % |
1. 6. 1994 | 3,00 % |
1. 9. 1994 | 2,20 % |
1. 3. 1995 | 2,10 % |
1. 6. 1995 | 1,40 % |
1. 9. 1995 | 2,20 % |
1. 12. 1995 | 1,10 % |
1. 3. 1996 | 1,90 % |
1. 9. 1996 | 1,60 % |
1. 12. 1996 | 2,00 % |
1. 3. 1997 | 5,50 % |
1. 9. 1997 | 0,70 % |
1. 12. 1997 | 5,40 % |
1. 3. 1998 | 3,10 % |
1. 6. 1998 | 3,00 % |
1. 9. 1998 | 1,00 % |
1. 3. 1999 | 1,60 % |
1. 6. 1999 | 0,20 % |
1. 12. 1999 | 2,10 % |
1. 3. 2000 | 16,70 % |
1. 9. 2000 | 8,40 % |
1. 3. 2001 | 11,70 % |
1. 6. 2002 | 3,00 % |
1. 12. 2002 | 1,40 % |
1. 6. 2003 | 1,80 % |
1. 12. 2003 | 1,90 % |
1. 3. 2004 | 0,40 % |
1. 6. 2004 | 3,50 % |
1. 9. 2004 | 5,70 % |
1. 6. 2005 | 3,10 % |
1. 9. 2005 | 2,60 % |
1. 12. 2005 | 2,30 % |
1. 3. 2006 | 4,80 % |
1. 6. 2006 | 1,10 % |
1. 9. 2006 | 1,90 % |
1. 12. 2006 | 3,70 % |
1. 3. 2007 | 7,90 % |
1. 12. 2007 | 1,70 % |
1. 3. 2008 | 6,60 % |
1. 9. 2008 | 3,20 % |
1. 12. 2008 | 7,60 % |
1. 6. 2009 | 1,30 % |
1. 6. 2010 | 3,50 % |
1. 12. 2010 | 0,10 % |
1. 3. 2011 | 11,10 % |
1. 9. 2011 | 4,00 % |
1. 3. 2012 | 7,70 % |
1. 9. 2012 | 1,10 % |
1. 12. 2012 | 12,40 % |
1. 6. 2013 | 3,70 % |
1. 3. 2014 | 11,50 % |
1. 12. 2014 | 5,90 % |
1. 3. 2015 | 2,40 % |
1. 6. 2015 | 1,60 % |
1. 9. 2015 | 1,40 % |
1. 12. 2015 | 1,70 % |
1. 6. 2016 | 1,20 % |
1. 9. 2016 | 0,40 % |
1. 12. 2016 | 1,60 % |
1. 3. 2017 | 3,40 % |
1. 6. 2017 | 2,30 % |
1. 9. 2017 | 1,90 % |
1. 12. 2017 | 2,40 % |
1. 3. 2018 | 1,10 % |
1. 6. 2018 | 2,00 % |
1. 9. 2018 | 2,80 % |
1. 12. 2018 | 2,10 % |
1. 3. 2019 | 6,20 % |
1. 12. 2019 | 3,20 % |
1. 3. 2020 | 11,90 % |
1. 6. 2020 | 3,80 % |
1. 12. 2020 | 14,10 % |
1. 6. 2021 | 6,30 % |
1. 9. 2021 | 8,00 % |
1. 12. 2021 | 2,90 % |
1. 3. 2022 | 6,90 % |
1. 6. 2022 | 3,70 % |
1. 9. 2022 | 7,40 % |
1. 3. 2023 | 3,50 % |
1. 6. 2023 | 2,60 % |
1. 9. 2023 | 1,20 % |
1. 12. 2023 | 0,90 % |
1. 3. 2024 | 8,50 % |
Enotni stroški dela iz četrtletja v četrtletje (QoQ) Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 8,5 % |
1. 12. 2023 | 0,9 % |
1. 9. 2023 | 1,2 % |
1. 6. 2023 | 2,6 % |
1. 3. 2023 | 3,5 % |
1. 9. 2022 | 7,4 % |
1. 6. 2022 | 3,7 % |
1. 3. 2022 | 6,9 % |
1. 12. 2021 | 2,9 % |
1. 9. 2021 | 8 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Enotni stroški dela iz četrtletja v četrtletje (QoQ)
Stroški dela se nanašajo na razmerje med nadomestilom na uro in produktivnostjo dela oziroma dejanskim izkoristkom na uro ter se lahko uporabljajo kot kazalnik inflacijskih pritiskov na proizvajalce.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Enotni stroški dela iz četrtletja v četrtletje (QoQ)
Naslov: Enotni stroški dela po četrtletju (Unit Labour Costs QoQ) v makroekonomiji Na spletni strani Eulerpool, ki je specializirana za prikaz makroekonomskih podatkov, izpostavljamo eno izmed ključnih makroekonomskih kategorij – enotne stroške dela po četrtletju (Unit Labour Costs QoQ). Enotni stroški dela po četrtletju predstavljajo pomemben kazalnik, ki meri spremembo stroškov dela na enoto proizvedenega proizvoda ali zagotovljene storitve znotraj določenega časovnega obdobja, običajno enega četrtletja. Ta kazalnik je pomemben za razumevanje konkurenčnosti delovne sile, inflacijskih pritiskov ter splošne gospodarske učinkovitosti. V ekonomskem pomenu so enotni stroški dela ključni za ugotavljanje, koliko se izdatki za plače in druge oblike nadomestil delavcev spreminjajo v primerjavi s produktivnostjo dela. Višji enotni stroški dela lahko nakazujejo na naraščajoče proizvodne stroške, kar se lahko prenese v dražje končne izdelke oziroma storitve. Nižji enotni stroški dela pa lahko kažejo na večjo učinkovitost in konkurenčnost gospodarskih subjektov na trgu. **Pomen enotnih stroškov dela za gospodarstvo** Merjenje in analiza enotnih stroškov dela po četrtletju je kritično za več ciljnih skupin, vključno z oblikovalci gospodarskih politik, vlagatelji, delodajalci in sindikati. Prvič, oblikovalci politik uporabljajo ta kazalnik za spremljanje inflacije in določanje ustreznih denarnih politik. Če enotni stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, lahko to povzroči inflacijske pritiske, kar centralni banki daje signal za morebitno zaostrovanje denarne politike. Vlagatelji analizirajo enotne stroške dela za oceno prihodnjih dobičkov podjetij. Višji stroški dela lahko zmanjšajo profitne marže podjetij, zlasti če jih ne spremlja ustrezno povečevanje produktivnosti. Zato kazalnik enotnih stroškov dela služi kot indikator potencialnega donosa naložb v podjetja ali sektorje. Za delodajalce so enotni stroški dela pomemben pripomoček pri oblikovanju strateških odločitev glede zaposlovanja, razvoja novih izdelkov ter optimizacije poslovnih procesov. V okolju, kjer se enotni stroški dela povečujejo, morajo podjetja poiskati načine za povečanje produktivnosti, uporabo tehnologij ali povečanje dodane vrednosti v svoji ponudbi. Sindikalne organizacije spremljajo enotne stroške dela kot podlago za pogajanje o plačah in drugih ugodnostih za delavce. Razumevanje trenda teh stroškov pomaga sindikatom argumentirati potrebe po povišanju plač ali izboljšanju pogojev dela. **Faktorji, ki vplivajo na enotne stroške dela** Obstaja več ključnih dejavnikov, ki vplivajo na enotne stroške dela. Med najpomembnejšimi so: 1. **Spremembe v plačah in bonitetah**: Povišanje plač, bonusov in drugih ugodnosti neposredno vpliva na povečanje enotnih stroškov dela. 2. **Produktivnost dela**: Višja produktivnost delovne sile omogoča delodajalcem, da z enakim ali manjšim številom zaposlenih ustvarijo večjo dodano vrednost, kar lahko prispeva k znižanju enotnih stroškov dela. 3. **Zakonodajni in regulativni okvir**: Spremembe v delovno-pravni zakonodaji, kot so minimalne plače, delovni čas in pravice delavcev, lahko vplivajo na stroške dela. 4. **Inflacija**: Inflacija vpliva na kupno moč delavcev, kar vodi do pritiskov za povečevanje plač, da bi se izravnali z življenjskimi stroški. 5. **Tehnološki napredek**: Uporaba novih tehnologij in avtomatizacija lahko zmanjšata potrebo po delovni sili in s tem znižata enotne stroške dela. **Kako izračunamo enotne stroške dela po četrtletju?** Izračun enotnih stroškov dela je razmeroma preprost, vendar zahteva natančne podatke o skupnih stroških dela in produktivnosti. Formulo lahko izrazimo kot: \[ \text{Enotni stroški dela} = \frac{\text{Skupni stroški dela}}{\text{Produktivnost}} \] Kjer: - Skupni stroški dela vključujejo vse izdatke povezane z delovno silo, vključno s plačami, bonusi, prispevki za socialno varnost itd. - Produktivnost se običajno meri kot bruto domači proizvod (BDP) ali dodana vrednost na enoto dela. **Praktični pomen zadovoljstva in izzivi** Redno spremljanje enotnih stroškov dela omogoča podjetjem, da pravočasno prepoznajo potencialne težave in ustrezno prilagodijo svoje strategije. V dinamičnih gospodarskih pogojih, kjer se spreminjajo tržne razmere, regulacije in tehnologije, je proaktivno prilagajanje ključ do ohranjanja konkurenčnosti in dolgoročne trajnosti. Vendar pa se pri tem soočajo tudi z izzivi, kot so naraščajoči stroški dela v visoko kvalificiranih sektorjih, obvladovanje globalne konkurence in usklajevanje med produktivnostjo ter kakovostjo življenja zaposlenih. **Zaključek** V sodobnem gospodarskem svetu so enotni stroški dela po četrtletju ključnega pomena za vse deležnike – od vladnih institucij do podjetij in zaposlenih. S pravilnim razumevanjem in analizo tega kazalnika lahko bolje predvidimo gospodarske trende, strateško načrtujemo in oblikujemo učinkovite politike. Na spletni strani Eulerpool se zavedamo pomembnosti teh podatkov in nudimo natančne, ažurne in celovite informacije, ki pomagajo našim uporabnikom pri sprejemanju informiranih odločitev v makroekonomskem okolju.