Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov 
Združeno kraljestvo Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) v Združeno kraljestvo je 79,5 % of GDP. Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) v Združeno kraljestvo se je zmanjšal na 79,5 % of GDP na 1. 12. 2023, po tem ko je bil 80,6 % of GDP na 1. 9. 2023. Od 1. 12. 1966 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Združeno kraljestvo 60,95 % of GDP. Zgodovinsko najvišjo vrednost je dosegla na 1. 3. 2010 z 98,20 % of GDP, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na 1. 6. 1971 z 29,10 % of GDP.
Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
| Dolžniško breme gospodinjstev glede na BDP | |
|---|---|
| 1. 12. 1966 | 32,40 % of GDP |
| 1. 3. 1967 | 32,30 % of GDP |
| 1. 6. 1967 | 31,80 % of GDP |
| 1. 9. 1967 | 33,40 % of GDP |
| 1. 12. 1967 | 33,10 % of GDP |
| 1. 3. 1968 | 32,50 % of GDP |
| 1. 6. 1968 | 33,90 % of GDP |
| 1. 9. 1968 | 33,00 % of GDP |
| 1. 12. 1968 | 32,00 % of GDP |
| 1. 3. 1969 | 31,40 % of GDP |
| 1. 6. 1969 | 32,50 % of GDP |
| 1. 9. 1969 | 31,90 % of GDP |
| 1. 12. 1969 | 31,30 % of GDP |
| 1. 3. 1970 | 30,60 % of GDP |
| 1. 6. 1970 | 31,30 % of GDP |
| 1. 9. 1970 | 30,30 % of GDP |
| 1. 12. 1970 | 30,90 % of GDP |
| 1. 3. 1971 | 30,00 % of GDP |
| 1. 6. 1971 | 29,10 % of GDP |
| 1. 9. 1971 | 29,60 % of GDP |
| 1. 12. 1971 | 30,10 % of GDP |
| 1. 3. 1972 | 31,90 % of GDP |
| 1. 6. 1972 | 32,30 % of GDP |
| 1. 9. 1972 | 34,10 % of GDP |
| 1. 12. 1972 | 34,30 % of GDP |
| 1. 3. 1973 | 33,90 % of GDP |
| 1. 6. 1973 | 35,00 % of GDP |
| 1. 9. 1973 | 34,80 % of GDP |
| 1. 12. 1973 | 33,70 % of GDP |
| 1. 3. 1974 | 34,30 % of GDP |
| 1. 6. 1974 | 34,20 % of GDP |
| 1. 9. 1974 | 33,80 % of GDP |
| 1. 12. 1974 | 32,30 % of GDP |
| 1. 3. 1975 | 31,40 % of GDP |
| 1. 6. 1975 | 31,30 % of GDP |
| 1. 9. 1975 | 29,80 % of GDP |
| 1. 12. 1975 | 30,50 % of GDP |
| 1. 3. 1976 | 30,40 % of GDP |
| 1. 6. 1976 | 29,90 % of GDP |
| 1. 9. 1976 | 29,90 % of GDP |
| 1. 12. 1976 | 29,90 % of GDP |
| 1. 3. 1977 | 29,50 % of GDP |
| 1. 6. 1977 | 29,50 % of GDP |
| 1. 9. 1977 | 29,50 % of GDP |
| 1. 12. 1977 | 29,50 % of GDP |
| 1. 3. 1978 | 29,40 % of GDP |
| 1. 6. 1978 | 29,80 % of GDP |
| 1. 9. 1978 | 29,60 % of GDP |
| 1. 12. 1978 | 30,00 % of GDP |
| 1. 3. 1979 | 30,40 % of GDP |
| 1. 6. 1979 | 30,40 % of GDP |
| 1. 9. 1979 | 30,60 % of GDP |
| 1. 12. 1979 | 30,70 % of GDP |
| 1. 3. 1980 | 29,90 % of GDP |
| 1. 6. 1980 | 30,30 % of GDP |
| 1. 9. 1980 | 30,10 % of GDP |
| 1. 12. 1980 | 30,10 % of GDP |
| 1. 3. 1981 | 30,10 % of GDP |
| 1. 6. 1981 | 30,80 % of GDP |
| 1. 9. 1981 | 31,30 % of GDP |
| 1. 12. 1981 | 31,70 % of GDP |
| 1. 3. 1982 | 31,80 % of GDP |
| 1. 6. 1982 | 32,80 % of GDP |
| 1. 9. 1982 | 33,70 % of GDP |
| 1. 12. 1982 | 34,60 % of GDP |
| 1. 3. 1983 | 35,00 % of GDP |
| 1. 6. 1983 | 35,80 % of GDP |
| 1. 9. 1983 | 36,40 % of GDP |
| 1. 12. 1983 | 37,10 % of GDP |
| 1. 3. 1984 | 38,40 % of GDP |
| 1. 6. 1984 | 39,60 % of GDP |
| 1. 9. 1984 | 40,30 % of GDP |
| 1. 12. 1984 | 41,10 % of GDP |
| 1. 3. 1985 | 41,60 % of GDP |
| 1. 6. 1985 | 41,20 % of GDP |
| 1. 9. 1985 | 42,70 % of GDP |
| 1. 12. 1985 | 42,40 % of GDP |
| 1. 3. 1986 | 43,80 % of GDP |
| 1. 6. 1986 | 45,10 % of GDP |
| 1. 9. 1986 | 45,20 % of GDP |
| 1. 12. 1986 | 46,60 % of GDP |
| 1. 3. 1987 | 47,50 % of GDP |
| 1. 6. 1987 | 48,30 % of GDP |
| 1. 9. 1987 | 48,90 % of GDP |
| 1. 12. 1987 | 49,60 % of GDP |
| 1. 3. 1988 | 50,00 % of GDP |
| 1. 6. 1988 | 51,20 % of GDP |
| 1. 9. 1988 | 52,90 % of GDP |
| 1. 12. 1988 | 53,60 % of GDP |
| 1. 3. 1989 | 53,80 % of GDP |
| 1. 6. 1989 | 54,50 % of GDP |
| 1. 9. 1989 | 55,20 % of GDP |
| 1. 12. 1989 | 55,70 % of GDP |
| 1. 3. 1990 | 55,90 % of GDP |
| 1. 6. 1990 | 56,90 % of GDP |
| 1. 9. 1990 | 57,20 % of GDP |
| 1. 12. 1990 | 57,60 % of GDP |
| 1. 3. 1991 | 57,60 % of GDP |
| 1. 6. 1991 | 58,30 % of GDP |
| 1. 9. 1991 | 58,80 % of GDP |
| 1. 12. 1991 | 58,60 % of GDP |
| 1. 3. 1992 | 58,20 % of GDP |
| 1. 6. 1992 | 58,40 % of GDP |
| 1. 9. 1992 | 59,00 % of GDP |
| 1. 12. 1992 | 59,00 % of GDP |
| 1. 3. 1993 | 58,50 % of GDP |
| 1. 6. 1993 | 58,40 % of GDP |
| 1. 9. 1993 | 58,30 % of GDP |
| 1. 12. 1993 | 58,30 % of GDP |
| 1. 3. 1994 | 58,20 % of GDP |
| 1. 6. 1994 | 58,00 % of GDP |
| 1. 9. 1994 | 58,10 % of GDP |
| 1. 12. 1994 | 58,30 % of GDP |
| 1. 3. 1995 | 58,20 % of GDP |
| 1. 6. 1995 | 58,20 % of GDP |
| 1. 9. 1995 | 58,20 % of GDP |
| 1. 12. 1995 | 58,10 % of GDP |
| 1. 3. 1996 | 57,50 % of GDP |
| 1. 6. 1996 | 57,40 % of GDP |
| 1. 9. 1996 | 57,20 % of GDP |
| 1. 12. 1996 | 56,80 % of GDP |
| 1. 3. 1997 | 56,50 % of GDP |
| 1. 6. 1997 | 57,00 % of GDP |
| 1. 9. 1997 | 57,20 % of GDP |
| 1. 12. 1997 | 57,70 % of GDP |
| 1. 3. 1998 | 58,30 % of GDP |
| 1. 6. 1998 | 58,70 % of GDP |
| 1. 9. 1998 | 59,50 % of GDP |
| 1. 12. 1998 | 59,80 % of GDP |
| 1. 3. 1999 | 60,60 % of GDP |
| 1. 6. 1999 | 61,20 % of GDP |
| 1. 9. 1999 | 62,10 % of GDP |
| 1. 12. 1999 | 63,10 % of GDP |
| 1. 3. 2000 | 63,30 % of GDP |
| 1. 6. 2000 | 64,30 % of GDP |
| 1. 9. 2000 | 64,80 % of GDP |
| 1. 12. 2000 | 65,30 % of GDP |
| 1. 3. 2001 | 65,90 % of GDP |
| 1. 6. 2001 | 66,80 % of GDP |
| 1. 9. 2001 | 68,00 % of GDP |
| 1. 12. 2001 | 69,20 % of GDP |
| 1. 3. 2002 | 70,30 % of GDP |
| 1. 6. 2002 | 71,90 % of GDP |
| 1. 9. 2002 | 73,90 % of GDP |
| 1. 12. 2002 | 75,00 % of GDP |
| 1. 3. 2003 | 75,50 % of GDP |
| 1. 6. 2003 | 76,80 % of GDP |
| 1. 9. 2003 | 78,20 % of GDP |
| 1. 12. 2003 | 79,80 % of GDP |
| 1. 3. 2004 | 81,10 % of GDP |
| 1. 6. 2004 | 82,60 % of GDP |
| 1. 9. 2004 | 84,30 % of GDP |
| 1. 12. 2004 | 85,40 % of GDP |
| 1. 3. 2005 | 85,50 % of GDP |
| 1. 6. 2005 | 86,50 % of GDP |
| 1. 9. 2005 | 86,90 % of GDP |
| 1. 12. 2005 | 87,40 % of GDP |
| 1. 3. 2006 | 87,70 % of GDP |
| 1. 6. 2006 | 88,80 % of GDP |
| 1. 9. 2006 | 90,60 % of GDP |
| 1. 12. 2006 | 91,60 % of GDP |
| 1. 3. 2007 | 92,30 % of GDP |
| 1. 6. 2007 | 93,50 % of GDP |
| 1. 9. 2007 | 94,60 % of GDP |
| 1. 12. 2007 | 94,70 % of GDP |
| 1. 3. 2008 | 94,90 % of GDP |
| 1. 6. 2008 | 95,30 % of GDP |
| 1. 9. 2008 | 95,40 % of GDP |
| 1. 12. 2008 | 95,30 % of GDP |
| 1. 3. 2009 | 95,80 % of GDP |
| 1. 6. 2009 | 96,60 % of GDP |
| 1. 9. 2009 | 97,30 % of GDP |
| 1. 12. 2009 | 98,10 % of GDP |
| 1. 3. 2010 | 98,20 % of GDP |
| 1. 6. 2010 | 97,00 % of GDP |
| 1. 9. 2010 | 96,30 % of GDP |
| 1. 12. 2010 | 94,90 % of GDP |
| 1. 3. 2011 | 93,80 % of GDP |
| 1. 6. 2011 | 93,40 % of GDP |
| 1. 9. 2011 | 92,90 % of GDP |
| 1. 12. 2011 | 92,30 % of GDP |
| 1. 3. 2012 | 91,70 % of GDP |
| 1. 6. 2012 | 91,70 % of GDP |
| 1. 9. 2012 | 91,40 % of GDP |
| 1. 12. 2012 | 90,90 % of GDP |
| 1. 3. 2013 | 90,90 % of GDP |
| 1. 6. 2013 | 90,40 % of GDP |
| 1. 9. 2013 | 90,10 % of GDP |
| 1. 12. 2013 | 89,70 % of GDP |
| 1. 3. 2014 | 89,00 % of GDP |
| 1. 6. 2014 | 88,60 % of GDP |
| 1. 9. 2014 | 88,30 % of GDP |
| 1. 12. 2014 | 88,30 % of GDP |
| 1. 3. 2015 | 87,90 % of GDP |
| 1. 6. 2015 | 87,80 % of GDP |
| 1. 9. 2015 | 88,20 % of GDP |
| 1. 12. 2015 | 88,10 % of GDP |
| 1. 3. 2016 | 88,20 % of GDP |
| 1. 6. 2016 | 88,50 % of GDP |
| 1. 9. 2016 | 88,50 % of GDP |
| 1. 12. 2016 | 88,10 % of GDP |
| 1. 3. 2017 | 88,10 % of GDP |
| 1. 6. 2017 | 87,50 % of GDP |
| 1. 9. 2017 | 87,50 % of GDP |
| 1. 12. 2017 | 87,20 % of GDP |
| 1. 3. 2018 | 86,70 % of GDP |
| 1. 6. 2018 | 86,60 % of GDP |
| 1. 9. 2018 | 86,80 % of GDP |
| 1. 12. 2018 | 86,90 % of GDP |
| 1. 3. 2019 | 85,30 % of GDP |
| 1. 6. 2019 | 85,70 % of GDP |
| 1. 9. 2019 | 85,70 % of GDP |
| 1. 12. 2019 | 85,70 % of GDP |
| 1. 3. 2020 | 85,60 % of GDP |
| 1. 6. 2020 | 88,70 % of GDP |
| 1. 9. 2020 | 90,90 % of GDP |
| 1. 12. 2020 | 92,90 % of GDP |
| 1. 3. 2021 | 94,20 % of GDP |
| 1. 6. 2021 | 91,60 % of GDP |
| 1. 9. 2021 | 90,30 % of GDP |
| 1. 12. 2021 | 88,00 % of GDP |
| 1. 3. 2022 | 86,40 % of GDP |
| 1. 6. 2022 | 85,60 % of GDP |
| 1. 9. 2022 | 85,10 % of GDP |
| 1. 12. 2022 | 84,10 % of GDP |
| 1. 3. 2023 | 82,60 % of GDP |
| 1. 6. 2023 | 81,10 % of GDP |
| 1. 9. 2023 | 80,60 % of GDP |
| 1. 12. 2023 | 79,50 % of GDP |
Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 1. 12. 2023 | 79,5 % of GDP |
| 1. 9. 2023 | 80,6 % of GDP |
| 1. 6. 2023 | 81,1 % of GDP |
| 1. 3. 2023 | 82,6 % of GDP |
| 1. 12. 2022 | 84,1 % of GDP |
| 1. 9. 2022 | 85,1 % of GDP |
| 1. 6. 2022 | 85,6 % of GDP |
| 1. 3. 2022 | 86,4 % of GDP |
| 1. 12. 2021 | 88 % of GDP |
| 1. 9. 2021 | 90,3 % of GDP |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP)
| Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
|---|---|---|---|
🇬🇧 CBI Vertriebshandel | 4 Net Balance | −27 Net Balance | Mesečno |
🇬🇧 Cene bencina | 1,75 USD/Liter | 1,81 USD/Liter | Mesečno |
🇬🇧 Čisti krediti posameznikom MoM | 4,156 milijard GBP | 4,027 milijard GBP | Mesečno |
🇬🇧 Maloprodajni promet brez goriva | −1,5 % | 2,9 % | Mesečno |
🇬🇧 Obrestna mera bančnega kredita | 6,25 % | 6,25 % | Mesečno |
🇬🇧 Osebni prihranki | 10 % | 8,9 % | Četrtletje |
🇬🇧 Potrošniška poraba | 387,7 milijard GBP | 387,026 milijard GBP | Četrtletje |
🇬🇧 Potrošniški krediti | 1,231 milijard GBP | 1,352 milijard GBP | Mesečno |
🇬🇧 Promet v maloprodaji MoM | 1 % | 0,7 % | Mesečno |
🇬🇧 Promet v maloprodaji YoY | −0,2 % | 1,7 % | Mesečno |
🇬🇧 Razpoložljivi osebni dohodek | 410,995 milijard GBP | 405,896 milijard GBP | Četrtletje |
🇬🇧 Zaupanje potrošnikov | −21 points | −20 points | Mesečno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇦🇩Andora
Kaj je Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP)
Kategorija "Dolg gospodinjstev v primerjavi z BDP" na spletnem mestu Eulerpool obravnava eno izmed ključnih makroekonomskih tem, ki je kritičnega pomena za oceno finančne stabilnosti države in zdravja njene gospodarske dinamike. Dolg gospodinjstev v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) namreč predstavlja ključni kazalnik, s katerim lahko strokovnjaki in širša javnost analizirajo stopnjo zadolženosti gospodinjstev, kar ima posledice tako na mikro kot na makro ravni. Za razumevanje pomena dolga gospodinjstev v primerjavi z BDP je najprej potrebno razumeti osnovne pojme. Bruto domači proizvod predstavlja skupno vrednost vseh končnih dobrin in storitev, ki jih država ustvari v določenem obdobju, običajno v enem letu. Na drugi strani pa dolg gospodinjstev vključuje vse vrste dolgov, ki jih imajo člani gospodinjstev, vključno s hipotekarnimi posojili, potrošniškimi krediti in drugimi finančnimi obveznostmi. Razmerje dolga gospodinjstev do BDP nam omogoča, da ocenimo, koliko dolga ima povprečno gospodinjstvo glede na celotno gospodarsko produkcijo države. Višje razmerje pomeni, da so gospodinjstva bolj zadolžena, kar lahko nakazuje na višjo stopnjo tveganja za finančno nestabilnost, saj je več gospodinjstev lahko v stanju finančnega stresa, če se soočijo z nepričakovanimi ekonomskimi pretresi, kot so izguba zaposlitve, povečanje obrestnih mer ali drugi negativni ekonomski šoki. Na spletnem mestu Eulerpool se zavzemamo za natančno in zanesljivo prikazovanje makroekonomskih podatkov, vključno z dolgom gospodinjstev glede na BDP. Rezultat te meritve ponuja vpogled v finančno vedenje gospodinjstev ter njihovo zmožnost obvladovanja finančnih obveznosti. Takšen kazalnik je še posebej pomemben za investitorje, finančne analitike in oblikovalce politik, saj jim omogoča sprejemanje informiranih odločitev, ki lahko pomembno vplivajo na splošno gospodarsko sliko. Podatki o dolgu gospodinjstev se običajno zbirajo iz različnih virov, kot so nacionalne statistične pisarne, centralne banke in druge finančne institucije. Pravilnost teh podatkov je ključnega pomena, saj morebitne nepravilnosti ali neskladnosti lahko vodijo do napačnih zaključkov. Na Eulerpool skrbimo, da so vsi naši podatki preverjeni in ažurni, kar zagotavlja visoko raven strokovnosti in zanesljivosti. Pri analizi dolga gospodinjstev glede na BDP je pomembno upoštevati tudi druge makroekonomske kazalnike. Na primer, stopnja zaposlenosti, stopnja rasti BDP, inflacija in obrestne mere imajo vse pomemben vpliv na zadolženost gospodinjstev. V obdobjih močne gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer so gospodinjstva navadno bolj nagnjena k zadolževanju. Nasprotno pa v časih gospodarske krize ali povečanja obrestnih mer gospodinjstva pogosto zmanjšajo svojo zadolženost, da bi se izognila morebitnim finančnim težavam. Prav tako je pomembna struktura dolga. Hipotekarna posojila predstavljajo v večini držav največji delež dolga gospodinjstev. Visok delež hipotekarnega dolga lahko pomeni, da je večina zadolženosti vezana na trajne dobrine, kot so nepremičnine. To lahko pomeni določeno finančno stabilnost, saj so nepremičnine običajno dolgotrajne naložbe, katerih vrednost se s časom povečuje, vendar lahko visoko zadolženost za nepremičnine tudi povečajo tveganje ob morebitnih nepremičninskih balonih ali padcu cen nepremičnin. Razumevanje gospodarskih in socialnih posledic visokega deleža dolga gospodinjstev glede na BDP je ključnega pomena za oblikovanje politik in strategij, ki zagotavljajo trajnostno gospodarsko rast in socialno stabilnost. Visoka zadolženost gospodinjstev lahko omeji njihovo potrošniško moč, kar vpliva na celotno gospodarsko povpraševanje in posledično na gospodarsko rast. Prav tako lahko visoka stopnja dolga pomeni večjo obremenitev za finančni sektor in poveča tveganje za finančno krizo. Na spletnem mestu Eulerpool ponujamo poglobljene analize in primerjave dolga gospodinjstev glede na BDP med različnimi državami. S tem uporabnikom omogočamo globalni pogled na zadolženost gospodinjstev in primerjavo med državami, kar je koristno orodje za razumevanje globalnih finančnih trendov in oceno relativnega tveganja. Na koncu je dolg gospodinjstev glede na BDP ključen kazalnik za razumevanje finančne zdravja države. S pomočjo natančnih podatkov in strokovnih analiz spletnega mesta Eulerpool lahko uporabniki pridobijo celovito sliko o stopnji zadolženosti gospodinjstev in njeni povezavi z gospodarsko blaginjo države. To jim omogoča sprejemanje premišljenih odločitev in boljšega razumevanja makroekonomskih razmer, ki vplivajo na celotno družbo.