Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Združene države America Stopnja odhodov z dela
Tečaj
Trenutna vrednost Stopnja odhodov z dela v Združene države America je 2,2 %. Stopnja odhodov z dela v Združene države America je upadla na 2,2 % dne 1. 4. 2024, po tem ko je znašala 2,2 % dne 1. 3. 2024. Od 1. 12. 2000 do 1. 5. 2024 je bil povprečni BDP v Združene države America 2,01 %. Najvišjo vrednost vseh časov je dosegla dne 1. 11. 2021 z 3,00 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 8. 2009 z 1,20 %.
Stopnja odhodov z dela ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Stopnja odpovedi | |
---|---|
1. 12. 2000 | 2,20 % |
1. 1. 2001 | 2,40 % |
1. 2. 2001 | 2,30 % |
1. 3. 2001 | 2,30 % |
1. 4. 2001 | 2,40 % |
1. 5. 2001 | 2,30 % |
1. 6. 2001 | 2,20 % |
1. 7. 2001 | 2,20 % |
1. 8. 2001 | 2,20 % |
1. 9. 2001 | 2,10 % |
1. 10. 2001 | 2,10 % |
1. 11. 2001 | 2,00 % |
1. 12. 2001 | 2,00 % |
1. 1. 2002 | 2,20 % |
1. 2. 2002 | 2,00 % |
1. 3. 2002 | 1,90 % |
1. 4. 2002 | 2,00 % |
1. 5. 2002 | 1,90 % |
1. 6. 2002 | 1,90 % |
1. 7. 2002 | 2,00 % |
1. 8. 2002 | 2,00 % |
1. 9. 2002 | 1,90 % |
1. 10. 2002 | 1,90 % |
1. 11. 2002 | 1,80 % |
1. 12. 2002 | 1,90 % |
1. 1. 2003 | 1,90 % |
1. 2. 2003 | 1,90 % |
1. 3. 2003 | 1,80 % |
1. 4. 2003 | 1,80 % |
1. 5. 2003 | 1,80 % |
1. 6. 2003 | 1,80 % |
1. 7. 2003 | 1,70 % |
1. 8. 2003 | 1,70 % |
1. 9. 2003 | 1,80 % |
1. 10. 2003 | 1,90 % |
1. 11. 2003 | 1,80 % |
1. 12. 2003 | 1,90 % |
1. 1. 2004 | 1,80 % |
1. 2. 2004 | 1,90 % |
1. 3. 2004 | 2,00 % |
1. 4. 2004 | 1,90 % |
1. 5. 2004 | 1,80 % |
1. 6. 2004 | 2,00 % |
1. 7. 2004 | 2,00 % |
1. 8. 2004 | 2,00 % |
1. 9. 2004 | 1,90 % |
1. 10. 2004 | 1,90 % |
1. 11. 2004 | 2,10 % |
1. 12. 2004 | 2,00 % |
1. 1. 2005 | 2,10 % |
1. 2. 2005 | 2,00 % |
1. 3. 2005 | 2,10 % |
1. 4. 2005 | 2,10 % |
1. 5. 2005 | 2,10 % |
1. 6. 2005 | 2,10 % |
1. 7. 2005 | 2,00 % |
1. 8. 2005 | 2,20 % |
1. 9. 2005 | 2,30 % |
1. 10. 2005 | 2,10 % |
1. 11. 2005 | 2,10 % |
1. 12. 2005 | 2,10 % |
1. 1. 2006 | 2,20 % |
1. 2. 2006 | 2,20 % |
1. 3. 2006 | 2,20 % |
1. 4. 2006 | 2,00 % |
1. 5. 2006 | 2,20 % |
1. 6. 2006 | 2,20 % |
1. 7. 2006 | 2,20 % |
1. 8. 2006 | 2,20 % |
1. 9. 2006 | 2,10 % |
1. 10. 2006 | 2,20 % |
1. 11. 2006 | 2,20 % |
1. 12. 2006 | 2,20 % |
1. 1. 2007 | 2,10 % |
1. 2. 2007 | 2,10 % |
1. 3. 2007 | 2,20 % |
1. 4. 2007 | 2,10 % |
1. 5. 2007 | 2,20 % |
1. 6. 2007 | 2,10 % |
1. 7. 2007 | 2,10 % |
1. 8. 2007 | 2,20 % |
1. 9. 2007 | 1,90 % |
1. 10. 2007 | 2,10 % |
1. 11. 2007 | 2,00 % |
1. 12. 2007 | 2,00 % |
1. 1. 2008 | 2,10 % |
1. 2. 2008 | 2,10 % |
1. 3. 2008 | 1,90 % |
1. 4. 2008 | 2,10 % |
1. 5. 2008 | 1,90 % |
1. 6. 2008 | 1,90 % |
1. 7. 2008 | 1,80 % |
1. 8. 2008 | 1,80 % |
1. 9. 2008 | 1,80 % |
1. 10. 2008 | 1,70 % |
1. 11. 2008 | 1,60 % |
1. 12. 2008 | 1,50 % |
1. 1. 2009 | 1,50 % |
1. 2. 2009 | 1,50 % |
1. 3. 2009 | 1,40 % |
1. 4. 2009 | 1,30 % |
1. 5. 2009 | 1,30 % |
1. 6. 2009 | 1,30 % |
1. 7. 2009 | 1,30 % |
1. 8. 2009 | 1,20 % |
1. 9. 2009 | 1,20 % |
1. 10. 2009 | 1,30 % |
1. 11. 2009 | 1,40 % |
1. 12. 2009 | 1,40 % |
1. 1. 2010 | 1,30 % |
1. 2. 2010 | 1,40 % |
1. 3. 2010 | 1,40 % |
1. 4. 2010 | 1,50 % |
1. 5. 2010 | 1,40 % |
1. 6. 2010 | 1,50 % |
1. 7. 2010 | 1,40 % |
1. 8. 2010 | 1,40 % |
1. 9. 2010 | 1,50 % |
1. 10. 2010 | 1,40 % |
1. 11. 2010 | 1,40 % |
1. 12. 2010 | 1,50 % |
1. 1. 2011 | 1,40 % |
1. 2. 2011 | 1,50 % |
1. 3. 2011 | 1,50 % |
1. 4. 2011 | 1,40 % |
1. 5. 2011 | 1,50 % |
1. 6. 2011 | 1,50 % |
1. 7. 2011 | 1,50 % |
1. 8. 2011 | 1,50 % |
1. 9. 2011 | 1,50 % |
1. 10. 2011 | 1,50 % |
1. 11. 2011 | 1,50 % |
1. 12. 2011 | 1,50 % |
1. 1. 2012 | 1,50 % |
1. 2. 2012 | 1,60 % |
1. 3. 2012 | 1,60 % |
1. 4. 2012 | 1,60 % |
1. 5. 2012 | 1,60 % |
1. 6. 2012 | 1,60 % |
1. 7. 2012 | 1,50 % |
1. 8. 2012 | 1,50 % |
1. 9. 2012 | 1,40 % |
1. 10. 2012 | 1,50 % |
1. 11. 2012 | 1,50 % |
1. 12. 2012 | 1,50 % |
1. 1. 2013 | 1,70 % |
1. 2. 2013 | 1,70 % |
1. 3. 2013 | 1,60 % |
1. 4. 2013 | 1,70 % |
1. 5. 2013 | 1,60 % |
1. 6. 2013 | 1,60 % |
1. 7. 2013 | 1,70 % |
1. 8. 2013 | 1,70 % |
1. 9. 2013 | 1,70 % |
1. 10. 2013 | 1,70 % |
1. 11. 2013 | 1,70 % |
1. 12. 2013 | 1,70 % |
1. 1. 2014 | 1,70 % |
1. 2. 2014 | 1,80 % |
1. 3. 2014 | 1,80 % |
1. 4. 2014 | 1,80 % |
1. 5. 2014 | 1,80 % |
1. 6. 2014 | 1,80 % |
1. 7. 2014 | 1,90 % |
1. 8. 2014 | 1,80 % |
1. 9. 2014 | 2,00 % |
1. 10. 2014 | 1,90 % |
1. 11. 2014 | 1,90 % |
1. 12. 2014 | 1,80 % |
1. 1. 2015 | 2,00 % |
1. 2. 2015 | 1,90 % |
1. 3. 2015 | 2,00 % |
1. 4. 2015 | 1,90 % |
1. 5. 2015 | 1,90 % |
1. 6. 2015 | 1,90 % |
1. 7. 2015 | 1,90 % |
1. 8. 2015 | 2,00 % |
1. 9. 2015 | 2,00 % |
1. 10. 2015 | 2,00 % |
1. 11. 2015 | 2,00 % |
1. 12. 2015 | 2,10 % |
1. 1. 2016 | 2,00 % |
1. 2. 2016 | 2,10 % |
1. 3. 2016 | 2,00 % |
1. 4. 2016 | 2,10 % |
1. 5. 2016 | 2,10 % |
1. 6. 2016 | 2,10 % |
1. 7. 2016 | 2,10 % |
1. 8. 2016 | 2,10 % |
1. 9. 2016 | 2,10 % |
1. 10. 2016 | 2,10 % |
1. 11. 2016 | 2,10 % |
1. 12. 2016 | 2,10 % |
1. 1. 2017 | 2,20 % |
1. 2. 2017 | 2,10 % |
1. 3. 2017 | 2,20 % |
1. 4. 2017 | 2,10 % |
1. 5. 2017 | 2,10 % |
1. 6. 2017 | 2,20 % |
1. 7. 2017 | 2,10 % |
1. 8. 2017 | 2,10 % |
1. 9. 2017 | 2,20 % |
1. 10. 2017 | 2,20 % |
1. 11. 2017 | 2,20 % |
1. 12. 2017 | 2,20 % |
1. 1. 2018 | 2,00 % |
1. 2. 2018 | 2,20 % |
1. 3. 2018 | 2,20 % |
1. 4. 2018 | 2,30 % |
1. 5. 2018 | 2,30 % |
1. 6. 2018 | 2,30 % |
1. 7. 2018 | 2,30 % |
1. 8. 2018 | 2,30 % |
1. 9. 2018 | 2,30 % |
1. 10. 2018 | 2,30 % |
1. 11. 2018 | 2,30 % |
1. 12. 2018 | 2,30 % |
1. 1. 2019 | 2,30 % |
1. 2. 2019 | 2,40 % |
1. 3. 2019 | 2,30 % |
1. 4. 2019 | 2,30 % |
1. 5. 2019 | 2,30 % |
1. 6. 2019 | 2,30 % |
1. 7. 2019 | 2,40 % |
1. 8. 2019 | 2,30 % |
1. 9. 2019 | 2,30 % |
1. 10. 2019 | 2,30 % |
1. 11. 2019 | 2,30 % |
1. 12. 2019 | 2,30 % |
1. 1. 2020 | 2,30 % |
1. 2. 2020 | 2,30 % |
1. 3. 2020 | 1,90 % |
1. 4. 2020 | 1,50 % |
1. 5. 2020 | 1,70 % |
1. 6. 2020 | 1,90 % |
1. 7. 2020 | 2,20 % |
1. 8. 2020 | 2,10 % |
1. 9. 2020 | 2,20 % |
1. 10. 2020 | 2,30 % |
1. 11. 2020 | 2,30 % |
1. 12. 2020 | 2,40 % |
1. 1. 2021 | 2,30 % |
1. 2. 2021 | 2,40 % |
1. 3. 2021 | 2,50 % |
1. 4. 2021 | 2,70 % |
1. 5. 2021 | 2,60 % |
1. 6. 2021 | 2,70 % |
1. 7. 2021 | 2,80 % |
1. 8. 2021 | 2,80 % |
1. 9. 2021 | 2,90 % |
1. 10. 2021 | 2,80 % |
1. 11. 2021 | 3,00 % |
1. 12. 2021 | 2,90 % |
1. 1. 2022 | 3,00 % |
1. 2. 2022 | 2,80 % |
1. 3. 2022 | 2,90 % |
1. 4. 2022 | 3,00 % |
1. 5. 2022 | 2,80 % |
1. 6. 2022 | 2,70 % |
1. 7. 2022 | 2,60 % |
1. 8. 2022 | 2,70 % |
1. 9. 2022 | 2,60 % |
1. 10. 2022 | 2,60 % |
1. 11. 2022 | 2,70 % |
1. 12. 2022 | 2,70 % |
1. 1. 2023 | 2,50 % |
1. 2. 2023 | 2,60 % |
1. 3. 2023 | 2,50 % |
1. 4. 2023 | 2,30 % |
1. 5. 2023 | 2,60 % |
1. 6. 2023 | 2,40 % |
1. 7. 2023 | 2,30 % |
1. 8. 2023 | 2,30 % |
1. 9. 2023 | 2,30 % |
1. 10. 2023 | 2,30 % |
1. 11. 2023 | 2,20 % |
1. 12. 2023 | 2,20 % |
1. 1. 2024 | 2,20 % |
1. 2. 2024 | 2,20 % |
1. 3. 2024 | 2,20 % |
1. 4. 2024 | 2,20 % |
Stopnja odhodov z dela Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 4. 2024 | 2,2 % |
1. 3. 2024 | 2,2 % |
1. 2. 2024 | 2,2 % |
1. 1. 2024 | 2,2 % |
1. 12. 2023 | 2,2 % |
1. 11. 2023 | 2,2 % |
1. 10. 2023 | 2,3 % |
1. 9. 2023 | 2,3 % |
1. 8. 2023 | 2,3 % |
1. 7. 2023 | 2,3 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Stopnja odhodov z dela
Prostovoljni odhodi z delovnega mesta so ločitve s strani zaposlenih (z izjemo upokojitev, ki so poročane kot druge ločitve). Stopnja odhodov se izračuna tako, da se število odhodov deli z zaposlenostjo in se ta količnik pomnoži s 100.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇯🇲Jamaika
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Stopnja odhodov z dela
Stopnja odpiranja delovnih mest oziroma stopnja prenehanj je ključen makroekonomski kazalnik, ki odraža zdravje trga dela. Na eulerpool.si, kjer se osredotočamo na prikaz makroekonomskih podatkov, je razumljivo in natančno spremljanje tega kazalnika nepogrešljivo za analitično spremljanje gospodarskih razmer. Stopnja prenehanj se nanaša na delež zaposlenih, ki prostovoljno zapustijo svoja delovna mesta v določenem obdobju. Ta kazalnik pogosto uporabljajo ekonomisti, vlagatelji, delodajalci in vlade za oceno stanja na trgu dela ter predvidevanje prihodnjih gospodarskih trendov. Začetek razumevanja tega pojma se skriva v pomembnosti poznavanja razlogov, zakaj ljudje zapuščajo svojo zaposlitev. Prostovoljni odhodi lahko pomenijo, da imajo zaposleni večjo zaupanje v svoje možnosti na trgu dela. To je pogosto posledica stabilnega ali rastočega gospodarstva, kjer obstaja višje povpraševanje po delovni sili. Nasprotno, nenadno povečevanje stopnje prenehanj lahko nakazuje možne težave v podjetjih ali industrijskih panogah, kot so slabi delovni pogoji, nizko plačilo ali nezadovoljstvo zaposlenih. Na Slovenskem trgu dela je stopnja prenehanj tesno povezana z drugimi kazalniki, kot so stopnja brezposelnosti, rast BDP in inflacija. Ko se stopnja prenehanj povečuje, to lahko pomeni višjo stopnjo povpraševanja po delovni sili in potencialno inflacijski pritisk zaradi višjih stroškov dela. Po drugi strani pa nizka stopnja prenehanj lahko nakazuje, da zaposleni težje najdejo nove priložnosti, kar lahko vodi do stagnacije gospodarske rasti. Podatki o stopnji prenehanj so ključni za delodajalce, saj omogočajo boljše razumevanje ravni zadovoljstva zaposlenih. Visoka stopnja prenehanj je lahko znak, da so delovni pogoji v podjetju neustrezni ali da obstajajo boljše priložnosti zunaj podjetja. S sledenjem tem podatkom lahko delodajalci prilagodijo svoje strategije ohranjenja kadra, uvedejo politike za izboljšanje delovnih pogojev in s tem zmanjšajo stroške povezane s fluktuacijo zaposlenih. Od ekonomskih analitikov zahteva spremljanje stopnje prenehanj celostno razumevanje širšega gospodarskega konteksta. Povezovati morajo podatke o ekonomskem zdravju različnih sektorjev, industrijskih panog in splošnih gospodarskih kazalnikov. V obdobjih gospodarskega buma je pričakovati višje stopnje prenehanj zaradi večje samozavesti zaposlenih. V obdobjih recesije pa bo večina zaposlenih verjetno previdna pri razmišljanju o menjavi delovnega mesta. Za vlagatelje je usmeritev pozornosti na ta kazalnik lahko odlična priložnost za strateško poslovanje. Naraščajoča stopnja prenehanj v določenih sektorjih lahko nakazuje, da ti sektorji ponujajo boljše plačilo in delovne pogoje ali pa se soočajo s pomanjkanjem delovne sile. To lahko privede do povečane vrednosti podjetij v teh sektorjih in priložnosti za naložbe. Naša spletna stran eulerpool.si ponuja celovite in ažurirane makroekonomske podatke, vključno s stopnjo prenehanj delovnih mest. Naš cilj je uporabnikom zagotoviti jasno in natančno sliko trga dela ter jim pomagati pri sprejemanju informiranih odločitev. Uporabljamo najnovejše analitične metode in vire podatkov, da zagotovimo čim bolj točne in koristne informacije. Preverjanje stopnje prenehanj delovnih mest je tudi koristen pokazatelj produktivnosti in inovativnosti v gospodarstvu. Visoki kazalniki mobilnosti delovne sile so pogosto povezani z gospodarskimi okoljami, kjer so podjetja dinamična, odprta za spremembe in inovacije. Taka okolja spodbujajo delodajalce k izboljšanju delovnih pogojev, kar povečuje skupno zadovoljstvo delovne sile in posledično tudi produktivnost. V Sloveniji je stopnja prenehanj delovnih mest pomemben pokazatelj, ki ima vpliv na številne gospodarske odločitve. Bodisi, da gre za vladne politike, poslovne strategije ali oseben finančni načrt, spremljanje tega kazalnika lahko pomembno prispeva k boljšemu razumevanju trga dela. Naš cilj na eulerpool.si je omogočiti dostop do teh podatkov, da bi pripomogli k boljšemu razumevanju in sprejemanju informiranih odločitev. Pomen spremljanja stopnje prenehanj se še posebej izraža v času hitrih gospodarskih sprememb. Globalne finančne in gospodarske krize, pandemije, tehnologijski napredek in politične spremembe lahko hitro in nepričakovano vplivajo na trg dela. S proaktivnim spremljanjem stopnje prenehanj je mogoče pravočasno zaznati spremembe in se na njih ustrezno pripraviti. Skratka, na eulerpool.si smo predani zagotavljanju obsežnih in natančnih makroekonomskih podatkov, vključno s stopnjo prenehanj delovnih mest. Naš cilj je ponuditi uporabnikom orodja in vpogled, ki jih potrebujejo za natančno analizo trga dela in boljših odločitev na podlagi teh podatkov. Verjamemo, da lahko s tem prispevamo k bolj učinkovitemu in uspešnemu gospodarstvu ter pomagamo posameznikom in organizacijam doseči svoje cilje.