Sirija Uvozi

Cena

Cena
19,82 Bio. SYP
Sprememba +/-
+6,667 Bio. SYP
Sprememba %
+50,69 %

Trenutna vrednost Uvozi v Sirija je 19,82 Bio. SYP. Uvozi v Sirija so se povečali na 19,82 Bio. SYP dne 1. 1. 2022, potem ko so bile vrednosti 13,153 Bio. SYP dne 1. 1. 2021. Od 1. 1. 1981 do 1. 1. 2022 je bil povprečni BDP v Sirija 1,44 Bio. SYP. Najvišjo vrednost vseh časov so dosegli dne 1. 1. 2022 z 19,82 Bio. SYP, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1986 z 10,71 Mrd. SYP.

Vir: Central Bureau Of Statistics, Syrian Arab Republic

macro_seo_summary_intro macro_seo_summary_upmacro_seo_summary_avgmacro_seo_summary_highmacro_seo_summary_low

Uvozi

Uvozi

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Največ

Uvoz
Date
Uvoz
1. jan. 1981
19,78 Mrd. SYP
1. jan. 1982
15,76 Mrd. SYP
1. jan. 1983
17,83 Mrd. SYP
1. jan. 1984
16,16 Mrd. SYP
1. jan. 1985
15,57 Mrd. SYP
1. jan. 1986
10,71 Mrd. SYP
1. jan. 1987
27,92 Mrd. SYP
1. jan. 1988
25,04 Mrd. SYP
1. jan. 1989
23,54 Mrd. SYP
1. jan. 1990
26,94 Mrd. SYP
1. jan. 1991
31,07 Mrd. SYP
1. jan. 1992
39,18 Mrd. SYP
1. jan. 1993
46,47 Mrd. SYP
1. jan. 1994
61,37 Mrd. SYP
1. jan. 1995
52,86 Mrd. SYP
Access this data via the Eulerpool API

Uvozi Zgodovina

Uvozi — Zgodovina
DatumVrednost
19,82 Bio. SYP
13,153 Bio. SYP
4,623 Bio. SYP
2,983 Bio. SYP
3,008 Bio. SYP
3,02 Bio. SYP
2,238 Bio. SYP
1,497 Bio. SYP
1,563 Bio. SYP
944,926 Mrd. SYP

Uvozi

Od začetka državljanske vojne v Siriji zaradi mednarodnih sankcij ni bilo mogoče trgovati. Glavni siriijski uvozi so bili goriva, sladkor, žita, železo in jeklo, cigarete, plastika, vozila in sojini fižol. Glavni uvozni partnerji Sirije so bili Ukrajina, Rusija, Savdska Arabija, Turčija, Združene države Amerike, Južna Koreja, Italija, Nemčija in Egipt.

Kaj je Uvozi?

Uvozi so ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razumevanju ekonomske slike neke države. Spletna stran eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje makroekonomskih podatkov, posebno pozornost namenja temu segmentu, saj uvozi ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na življenjski standard prebivalcev, trgovinski saldo in celotno ekonomsko politiko države. Pojem uvozov zajema blago in storitve, ki jih država pridobi iz tujine za domačo porabo ali nadaljnjo predelavo. Natančna analiza uvozov je ključnega pomena za oblikovanje strateških gospodarskih načrtov in politik. Uvozno dejavnost moramo razumeti kot dvosmeren proces, ki vključuje ekonomske, politične in socialne komponente. Eden izmed glavnih razlogov za uvoz je potreba po dobrinah in storitvah, ki jih domača proizvodnja ne more zagotoviti v zadostnih količinah ali s potrebno kakovostjo. To vključuje širok spekter proizvodov, od surovin in polizdelkov do končnih izdelkov in tehnoloških inovacij. Pomembno je poudariti, da uvozi omogočajo dostop do sodobne tehnologije in inovacij, ki lahko spodbudijo domačo proizvodnjo in konkurenčnost. Uvozi imajo večplastne učinke na nacionalno gospodarstvo. Prvi vidik je neposredni vpliv na plačilno bilanco države. V primeru, ko vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se pogosto soočamo s trgovinskim primanjkljajem. To pomeni, da država porabi več tujega denarja, kot ga zasluži s svojimi izvozi, kar lahko povzroča pritisk na devizne rezerve in nacionalno valuto. Uvozi vplivajo tudi na stopnjo inflacije. Uvoz cenejših blaga iz trgovinskih partnerjev lahko pomaga znižati cene na domačem trgu in s tem zadržati inflacijo. Na drugi strani pa uvoz dražjih surovin ali končnih izdelkov lahko poveča stroške proizvodnje in prispeva k višjim cenam v trgovinah, kar posledično vodi k inflacijski spirali. Nenazadnje so uvozi tesno povezani z zaposlovanjem. Zvišanje uvoza lahko pomeni nizko povpraševanje po domačih proizvodih, kar lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in zmanjšanje števila delovnih mest. Po drugi strani pa uvozi lahko omogočijo dostop do cenovno ugodnejših inputov, kar lahko poveča konkurenčnost domačih podjetij in spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Poleg ekonomskih vidikov imajo uvozi tudi politične in socialne razsežnosti. Politični odnosi med državami močno vplivajo na uvozne politike, kot so carinske stopnje in uvozne kvote. Gradnja in vzdrževanje stabilnih mednarodnih odnosov je zato ključno za nemoteno delovanje uvoznega sektorja. Kulturni in socialni vpliv uvozov pa se kaže skozi širjenje raznolike prehrane, oblačil, tehnologije in drugih izdelkov, ki prispevajo k razvoju in obogatitvi domače kulture. Uvozi omogočajo prebivalstvu dostop do proizvodov iz vseh delov sveta in s tem širijo obzorja ter povečujejo kvaliteto življenja. Eulerpool kot strokovna platforma za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja natančne in ažurne podatke o uvozih, ki so ključni za analizo in razumevanje gospodarskih tokov. Podatki, ki jih ponujamo, vključujejo različne parametre, kot so vrednost uvoženega blaga, države izvora, vrste uvoženih proizvodov in časovne serije, ki omogočajo spremljanje trendov in oblikovanje dolgoročnih strategij. Pomembno je, da napredne analize podatkov o uvozih vključujejo tudi bolj zapletene metrike, kot so uvozna elastičnost, ki meri odzivnost povpraševanja po uvoženih dobrinah glede na spremembe cen, ter razmerje med uvozi in domačo proizvodnjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Zgoščeni in vizualno predstavljeni podatki na spletni strani eulerpool omogočajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, ki so potrebne za sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Naši uporabniki, ki vključujejo ekonomske analitike, raziskovalce, vladne uradnike in poslovne odločevalce, lahko s pomočjo teh podatkov prepoznajo tržne priložnosti, potencialna tveganja in oblikujejo strategije za učinkovitejše upravljanje poslovanja. Skupaj z analizo uvozov ponujamo tudi primerjalne podatke, ki omogočajo primerjavo med različnimi državami in regijami. To je pomembno orodje za razumevanje globalnih ekonomskih tokov in tržnih dinamike. Z vključitvijo podatkov o uvozih v širše makroekonomske analize lahko pridobimo celovitejši vpogled v stanje nacionalnega gospodarstva in oblikujemo bolj trajnostne gospodarske politike. V sklepnem delu moramo poudariti, da so uvozi nenehno spreminjajoče se področje, ki zahteva stalno pozornost in prilagodljivost. Izpostavljenost globalnim trgom nam lahko prinese številne prednosti, vendar tudi tveganja, kot so gospodarski šoki, politična nestabilnost in cenovna nihanja. Z natančnimi in ažurnimi podatki o uvozih, ki jih ponujamo na eulerpool, želimo prispevati k boljši obveščenosti in pripravljenosti naših uporabnikov na te izzive. Skrbna analiza in razumevanje uvozov sta torej ključna za oblikovanje uspešne gospodarske strategije in trajnostnega razvoja. Eulerpool stoji ob strani vsem, ki iščejo zanesljive informacije in vpoglede v kompleksni svet makroekonomije, z namenom spodbujanja gospodarstvenikov k sprejemanju premišljenih poslovnih odločitev ter prispevanju k stabilni in prosperitetni gospodarski prihodnosti.

Uvozi Sirija — FAQ

What is the current Uvozi in Sirija?

The current Uvozi in Sirija is 19,82 Bio.SYP as of 1. 1. 2022.

How has the Uvozi in Sirija changed recently?

The Uvozi in Sirija increased from 13,153 Bio.SYP (1. 1. 2021) to 19,82 Bio.SYP (1. 1. 2022).

What is the all-time high for Uvozi in Sirija?

The all-time high for Uvozi in Sirija was 19,82 Bio.SYP, recorded on 1. 1. 2022.

What is the all-time low for Uvozi in Sirija?

The all-time low for Uvozi in Sirija was 10,71 Mrd.SYP, recorded on 1. 1. 1986.

What is the historical average of Uvozi in Sirija?

The historical average of Uvozi in Sirija is 1,44 Bio.SYP, calculated over the period from 1. 1. 1981 to 1. 1. 2022.

Where does the Uvozi data for Sirija come from?

The Uvozi data for Sirija is sourced from Central Bureau Of Statistics, Syrian Arab Republic and published on Eulerpool.