Uvozi Norveška

Najnoviji Uvozi za Norveška

Cena

102,68 Mrd. NOK

Sprememba +/-

+12,33 Mrd. NOK

Sprememba %

+13,64 %

Prosjek

25,41 Mrd. NOK

Povijesni maksimum

104,43 Mrd. NOK

1. 3. 2026

Povijesni minimum

696,00 Mio. NOK

1. 7. 1960

Trenutna vrednost Uvozi v Norveška je 102,68 Mrd. NOK. Uvozi v Norveška so se povečali na 102,68 Mrd. NOK dne 1. 9. 2026, potem ko so bile vrednosti 90,35 Mrd. NOK dne 1. 8. 2026. Od 1. 1. 1960 do 1. 9. 2026 je bil povprečni BDP v Norveška 25,41 Mrd. NOK. Najvišjo vrednost vseh časov so dosegli dne 1. 3. 2026 z 104,43 Mrd. NOK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 7. 1960 z 696,00 Mio. NOK.

Vir: Statistics Norway

Uvozi v Norveška je 1. 9. 2026 narastel od 90,35 Mrd. NOK na 1. 8. 2026 na 102,68 Mrd. NOK. Uvozi v Norveška je v povprečju znašal 25,41 Mrd. NOK od 1. 1. 1960 do 1. 9. 2026, dosegel najvišjo vrednost 104,43 Mrd. NOK na 1. 3. 2026 in najnižjo vrednost 696,00 Mio. NOK na 1. 7. 1960.

Uvozi

Uvozi

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Največ

Uvoz
Datum
Uvoz
2. jan. 2026
89,20 Mrd. NOK
3. jan. 2026
104,43 Mrd. NOK
4. jan. 2026
94,75 Mrd. NOK
5. jan. 2026
97,08 Mrd. NOK
6. jan. 2026
98,60 Mrd. NOK
7. jan. 2026
90,46 Mrd. NOK
8. jan. 2026
90,35 Mrd. NOK
9. jan. 2026
102,68 Mrd. NOK

Do teh podatkov prek Eulerpool API

100.000 zahtevkov/mes. brezplačno · brez kartice

Uvozi Zgodovina

Uvozi — Zgodovina
DatumVrednost
102,68 Mrd. NOK
90,35 Mrd. NOK
90,46 Mrd. NOK
98,6 Mrd. NOK
97,08 Mrd. NOK
94,75 Mrd. NOK
104,43 Mrd. NOK
89,2 Mrd. NOK
79,46 Mrd. NOK
99,21 Mrd. NOK
...

Podobni makroekonomski kazalniki za Uvozi

Uvozi

V letu 2019 so se uvozi na Norveško povečali za 6 odstotkov glede na prejšnje leto in dosegli zgodovinsko najvišjo vrednost NOK 756 milijard. Glavni uvozi so bili: stroji in transportna oprema (40 odstotkov celotnega uvoza) z vodilno skupino cestnih vozil (12 odstotkov), električni stroji in aparati (6 odstotkov), splošni industrijski stroji in oprema (5 odstotkov), stroji za posebne industrije (4 odstotke), telekomunikacijske naprave in oprema (4 odstotke) ter druga transportna oprema, vključno z ladjami (4 odstotke); razni izdelki iz proizvodnje (14 odstotkov), kot so oblačila in dodatki (3 odstotke); izdelki, razvrščeni predvsem po materialu (14 odstotkov), vključno z izdelki iz kovin (5 odstotkov); kemikalije in sorodni proizvodi (10 odstotkov); mineralna goriva, maziva in sorodni materiali (7 odstotkov) zaradi nafte, naftnih proizvodov (6 odstotkov); hrana in žive živali (6 odstotkov); in surove snovi, neužitne, razen goriv (6 odstotkov). Švedska je bila največji vir uvoza (12 odstotkov celotnega uvoza), sledijo ji Nemčija (11 odstotkov), Kitajska (10 odstotkov), ZDA (8 odstotkov), Danska (6 odstotkov), Združeno kraljestvo (5 odstotkov), Poljska in Nizozemska (vsaka 4 odstotke).

Kaj je Uvozi?

Uvozi so ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razumevanju ekonomske slike neke države. Spletna stran eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje makroekonomskih podatkov, posebno pozornost namenja temu segmentu, saj uvozi ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na življenjski standard prebivalcev, trgovinski saldo in celotno ekonomsko politiko države. Pojem uvozov zajema blago in storitve, ki jih država pridobi iz tujine za domačo porabo ali nadaljnjo predelavo. Natančna analiza uvozov je ključnega pomena za oblikovanje strateških gospodarskih načrtov in politik. Uvozno dejavnost moramo razumeti kot dvosmeren proces, ki vključuje ekonomske, politične in socialne komponente. Eden izmed glavnih razlogov za uvoz je potreba po dobrinah in storitvah, ki jih domača proizvodnja ne more zagotoviti v zadostnih količinah ali s potrebno kakovostjo. To vključuje širok spekter proizvodov, od surovin in polizdelkov do končnih izdelkov in tehnoloških inovacij. Pomembno je poudariti, da uvozi omogočajo dostop do sodobne tehnologije in inovacij, ki lahko spodbudijo domačo proizvodnjo in konkurenčnost. Uvozi imajo večplastne učinke na nacionalno gospodarstvo. Prvi vidik je neposredni vpliv na plačilno bilanco države. V primeru, ko vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se pogosto soočamo s trgovinskim primanjkljajem. To pomeni, da država porabi več tujega denarja, kot ga zasluži s svojimi izvozi, kar lahko povzroča pritisk na devizne rezerve in nacionalno valuto. Uvozi vplivajo tudi na stopnjo inflacije. Uvoz cenejših blaga iz trgovinskih partnerjev lahko pomaga znižati cene na domačem trgu in s tem zadržati inflacijo. Na drugi strani pa uvoz dražjih surovin ali končnih izdelkov lahko poveča stroške proizvodnje in prispeva k višjim cenam v trgovinah, kar posledično vodi k inflacijski spirali. Nenazadnje so uvozi tesno povezani z zaposlovanjem. Zvišanje uvoza lahko pomeni nizko povpraševanje po domačih proizvodih, kar lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in zmanjšanje števila delovnih mest. Po drugi strani pa uvozi lahko omogočijo dostop do cenovno ugodnejših inputov, kar lahko poveča konkurenčnost domačih podjetij in spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Poleg ekonomskih vidikov imajo uvozi tudi politične in socialne razsežnosti. Politični odnosi med državami močno vplivajo na uvozne politike, kot so carinske stopnje in uvozne kvote. Gradnja in vzdrževanje stabilnih mednarodnih odnosov je zato ključno za nemoteno delovanje uvoznega sektorja. Kulturni in socialni vpliv uvozov pa se kaže skozi širjenje raznolike prehrane, oblačil, tehnologije in drugih izdelkov, ki prispevajo k razvoju in obogatitvi domače kulture. Uvozi omogočajo prebivalstvu dostop do proizvodov iz vseh delov sveta in s tem širijo obzorja ter povečujejo kvaliteto življenja. Eulerpool kot strokovna platforma za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja natančne in ažurne podatke o uvozih, ki so ključni za analizo in razumevanje gospodarskih tokov. Podatki, ki jih ponujamo, vključujejo različne parametre, kot so vrednost uvoženega blaga, države izvora, vrste uvoženih proizvodov in časovne serije, ki omogočajo spremljanje trendov in oblikovanje dolgoročnih strategij. Pomembno je, da napredne analize podatkov o uvozih vključujejo tudi bolj zapletene metrike, kot so uvozna elastičnost, ki meri odzivnost povpraševanja po uvoženih dobrinah glede na spremembe cen, ter razmerje med uvozi in domačo proizvodnjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Zgoščeni in vizualno predstavljeni podatki na spletni strani eulerpool omogočajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, ki so potrebne za sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Naši uporabniki, ki vključujejo ekonomske analitike, raziskovalce, vladne uradnike in poslovne odločevalce, lahko s pomočjo teh podatkov prepoznajo tržne priložnosti, potencialna tveganja in oblikujejo strategije za učinkovitejše upravljanje poslovanja. Skupaj z analizo uvozov ponujamo tudi primerjalne podatke, ki omogočajo primerjavo med različnimi državami in regijami. To je pomembno orodje za razumevanje globalnih ekonomskih tokov in tržnih dinamike. Z vključitvijo podatkov o uvozih v širše makroekonomske analize lahko pridobimo celovitejši vpogled v stanje nacionalnega gospodarstva in oblikujemo bolj trajnostne gospodarske politike. V sklepnem delu moramo poudariti, da so uvozi nenehno spreminjajoče se področje, ki zahteva stalno pozornost in prilagodljivost. Izpostavljenost globalnim trgom nam lahko prinese številne prednosti, vendar tudi tveganja, kot so gospodarski šoki, politična nestabilnost in cenovna nihanja. Z natančnimi in ažurnimi podatki o uvozih, ki jih ponujamo na eulerpool, želimo prispevati k boljši obveščenosti in pripravljenosti naših uporabnikov na te izzive. Skrbna analiza in razumevanje uvozov sta torej ključna za oblikovanje uspešne gospodarske strategije in trajnostnega razvoja. Eulerpool stoji ob strani vsem, ki iščejo zanesljive informacije in vpoglede v kompleksni svet makroekonomije, z namenom spodbujanja gospodarstvenikov k sprejemanju premišljenih poslovnih odločitev ter prispevanju k stabilni in prosperitetni gospodarski prihodnosti.

Uvozi Norveška — FAQ

Koliki je trenutačni Uvozi u Norveška?

Trenutačni Uvozi u Norveška iznosi 102,68 Mrd. NOK na dan 1. 9. 2026.

Kako se Uvozi u Norveška nedavno promijenio?

Uvozi u Norveška porastao je s 90,35 Mrd. NOK (1. 8. 2026) na 102,68 Mrd. NOK (1. 9. 2026).

Koliki je povijesni maksimum Uvozi u Norveška?

Povijesni maksimum Uvozi u Norveška bio je 104,43 Mrd. NOK (1. 3. 2026).

Koliki je povijesni minimum Uvozi u Norveška?

Povijesni minimum Uvozi u Norveška bio je 696,00 Mio. NOK (1. 7. 1960).

Koliki je povijesni prosjek Uvozi u Norveška?

Povijesni prosjek Uvozi u Norveška je 25,41 Mrd. NOK od 1. 1. 1960 do 1. 9. 2026.

Odakle dolaze podaci o Uvozi za Norveška?

Podaci o Uvozi za Norveška dolaze iz Statistics Norway i objavljuju se na Eulerpoolu.

Več orodij in analiz

Brezplačna orodja in tržni podatki podjetja Eulerpool.