🇱🇹

Litva Nakazila

Cena

Cena
281,11 Mio. EUR
Sprememba +/-
-3,13 Mio. EUR
Sprememba %
-1,1 %

Trenutna vrednost Nakazila v Litva je 281,11 Mio. EUR. Nakazila v Litva so se zmanjšala na 281,11 Mio. EUR dne 1. 12. 2025, po tem ko so bila 284,24 Mio. EUR dne 1. 9. 2025. Od 1. 3. 2004 do 1. 12. 2025 je bil povprečni BDP v Litva 227,89 Mio. EUR. Rekordno visoko vrednost so dosegli dne 1. 12. 2013 z 428,26 Mio. EUR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 2004 z 75,89 Mio. EUR.

Vir: Bank of Lithuania

macro_seo_summary_intro macro_seo_summary_downmacro_seo_summary_avgmacro_seo_summary_highmacro_seo_summary_low

Nakazila

Nakazila

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • Največ

Prevodi
Date
Prevodi
3. jan. 2004
79,28 Mio. EUR
6. jan. 2004
86,66 Mio. EUR
9. jan. 2004
75,89 Mio. EUR
12. jan. 2004
91,31 Mio. EUR
3. jan. 2005
83,47 Mio. EUR
6. jan. 2005
98 Mio. EUR
9. jan. 2005
113,55 Mio. EUR
12. jan. 2005
125,92 Mio. EUR
3. jan. 2006
100,93 Mio. EUR
6. jan. 2006
151,33 Mio. EUR
9. jan. 2006
183,1 Mio. EUR
12. jan. 2006
156,1 Mio. EUR
3. jan. 2007
139,19 Mio. EUR
6. jan. 2007
208,88 Mio. EUR
9. jan. 2007
249,69 Mio. EUR
Access this data via the Eulerpool API

Nakazila Zgodovina

Nakazila — Zgodovina
DatumVrednost
281,11 Mio. EUR
284,24 Mio. EUR
274,6 Mio. EUR
248,49 Mio. EUR
238,54 Mio. EUR
213,18 Mio. EUR
217,49 Mio. EUR
192,14 Mio. EUR
222,05 Mio. EUR
202,55 Mio. EUR
...

Podobni makroekonomski kazalniki za Nakazila

Nakazila

V Litvi se nakazila nanašajo na prilive dohodkovnih nakazil migrantov in kratkotrajnih delovnih migrantov (osebna nakazila).

Kaj je Nakazila?

Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.

Nakazila Litva — FAQ

What is the current Nakazila in Litva?

The current Nakazila in Litva is 281,11 Mio.EUR as of 1. 12. 2025.

How has the Nakazila in Litva changed recently?

The Nakazila in Litva decreased from 284,24 Mio.EUR (1. 9. 2025) to 281,11 Mio.EUR (1. 12. 2025).

What is the all-time high for Nakazila in Litva?

The all-time high for Nakazila in Litva was 428,26 Mio.EUR, recorded on 1. 12. 2013.

What is the all-time low for Nakazila in Litva?

The all-time low for Nakazila in Litva was 75,89 Mio.EUR, recorded on 1. 9. 2004.

What is the historical average of Nakazila in Litva?

The historical average of Nakazila in Litva is 227,89 Mio.EUR, calculated over the period from 1. 3. 2004 to 1. 12. 2025.

Where does the Nakazila data for Litva come from?

The Nakazila data for Litva is sourced from Bank of Lithuania and published on Eulerpool.