Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Kuvajt Nakazila
Tečaj
Trenutna vrednost Nakazila v Kuvajt je 1,105 milijard KWD. Nakazila v Kuvajt so se zmanjšala na 1,105 milijard KWD dne 1. 9. 2024, po tem ko so bila 1,129 milijard KWD dne 1. 6. 2024. Od 1. 3. 2012 do 1. 9. 2024 je bil povprečni BDP v Kuvajt 1,17 milijard KWD. Rekordno visoko vrednost so dosegli dne 1. 6. 2022 z 1,49 milijard KWD, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 2023 z 867,10 mio. KWD.
Nakazila ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Prenosi | |
---|---|
1. 3. 2012 | 950,00 mio. KWD |
1. 6. 2012 | 1,13 milijard KWD |
1. 9. 2012 | 1,15 milijard KWD |
1. 12. 2012 | 1,18 milijard KWD |
1. 3. 2013 | 1,14 milijard KWD |
1. 6. 2013 | 1,08 milijard KWD |
1. 9. 2013 | 1,33 milijard KWD |
1. 12. 2013 | 1,18 milijard KWD |
1. 3. 2014 | 1,27 milijard KWD |
1. 6. 2014 | 1,32 milijard KWD |
1. 9. 2014 | 1,29 milijard KWD |
1. 12. 2014 | 1,29 milijard KWD |
1. 3. 2015 | 1,08 milijard KWD |
1. 6. 2015 | 1,18 milijard KWD |
1. 9. 2015 | 1,16 milijard KWD |
1. 12. 2015 | 1,07 milijard KWD |
1. 3. 2016 | 1,09 milijard KWD |
1. 6. 2016 | 1,26 milijard KWD |
1. 9. 2016 | 1,03 milijard KWD |
1. 12. 2016 | 1,19 milijard KWD |
1. 3. 2017 | 1,17 milijard KWD |
1. 6. 2017 | 1,04 milijard KWD |
1. 9. 2017 | 943,00 mio. KWD |
1. 12. 2017 | 995,00 mio. KWD |
1. 3. 2018 | 1,03 milijard KWD |
1. 6. 2018 | 1,19 milijard KWD |
1. 9. 2018 | 1,06 milijard KWD |
1. 12. 2018 | 1,03 milijard KWD |
1. 3. 2019 | 948,00 mio. KWD |
1. 6. 2019 | 1,20 milijard KWD |
1. 9. 2019 | 1,07 milijard KWD |
1. 12. 2019 | 1,25 milijard KWD |
1. 3. 2020 | 1,35 milijard KWD |
1. 6. 2020 | 1,06 milijard KWD |
1. 9. 2020 | 1,40 milijard KWD |
1. 12. 2020 | 1,48 milijard KWD |
1. 3. 2021 | 1,37 milijard KWD |
1. 6. 2021 | 1,40 milijard KWD |
1. 9. 2021 | 1,38 milijard KWD |
1. 12. 2021 | 1,38 milijard KWD |
1. 3. 2022 | 1,48 milijard KWD |
1. 6. 2022 | 1,49 milijard KWD |
1. 9. 2022 | 1,27 milijard KWD |
1. 12. 2022 | 1,17 milijard KWD |
1. 3. 2023 | 1,22 milijard KWD |
1. 6. 2023 | 892,10 mio. KWD |
1. 9. 2023 | 867,10 mio. KWD |
1. 12. 2023 | 887,50 mio. KWD |
1. 3. 2024 | 924,20 mio. KWD |
1. 6. 2024 | 1,13 milijard KWD |
1. 9. 2024 | 1,11 milijard KWD |
Nakazila Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2024 | 1,105 milijard KWD |
1. 6. 2024 | 1,129 milijard KWD |
1. 3. 2024 | 924,2 mio. KWD |
1. 12. 2023 | 887,5 mio. KWD |
1. 9. 2023 | 867,1 mio. KWD |
1. 6. 2023 | 892,1 mio. KWD |
1. 3. 2023 | 1,22 milijard KWD |
1. 12. 2022 | 1,17 milijard KWD |
1. 9. 2022 | 1,266 milijard KWD |
1. 6. 2022 | 1,495 milijard KWD |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Nakazila
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇰🇼 Denarni tokovi | −15,58 milijard KWD | −19,523 milijard KWD | Letno |
🇰🇼 Izvozi | 5,751 milijard KWD | 5,935 milijard KWD | Četrtletje |
🇰🇼 Prihodi turistov | 1,606 mio. | 2,161 mio. | Letno |
🇰🇼 Prihodki od turizma | 1,687 milijard USD | 708 mio. USD | Letno |
🇰🇼 Proizvodnja surove nafte | 2.406 BBL/D/1K | 2.4 BBL/D/1K | Mesečno |
🇰🇼 Tekoči račun | 3,708 milijard KWD | 4,135 milijard KWD | Četrtletje |
🇰🇼 Tekoči račun do BDP | 28,2 % of GDP | 31,4 % of GDP | Letno |
🇰🇼 Terorizem indeks | 0 Points | 0 Points | Letno |
🇰🇼 Trgovinska bilanca | 2,844 milijard KWD | 3,25 milijard KWD | Četrtletje |
🇰🇼 Tuje neposredne investicije | 77,6 mio. KWD | 69 mio. KWD | Četrtletje |
🇰🇼 Uvozi | 2,907 milijard KWD | 2,685 milijard KWD | Četrtletje |
🇰🇼 Zlate rezerve | 78,97 Tonnes | 78,97 Tonnes | Četrtletje |
V Kuvajtu so remitence prilivi dohodkov migrantov in kratkoročnih delavcev (osebne remitence).
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇦🇿Azerbajdžan
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Nakazila
Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.