Kosovo Nakazila

Cena

Cena

139,9 Mio. EUR

Sprememba +/-

+21,8 Mio. EUR

Sprememba %

+18,46 %

Trenutna vrednost Nakazila v Kosovo je 139,9 Mio. EUR. Nakazila v Kosovo so se povečala na 139,9 Mio. EUR dne 1. 5. 2026, po tem, ko so bila 118,1 Mio. EUR dne 1. 4. 2026. Od 1. 6. 2004 do 1. 5. 2026 je bil povprečni BDP v Kosovo 100,81 Mio. EUR. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 6. 2008 s 608,70 Mio. EUR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 2014 z 41,60 Mio. EUR.

Vir: Central Bank of the Republic of Kosovo

The current value of Nakazila in Kosovo is 139,9 Mio.EUR. Nakazila in Kosovo increased to 139,9 Mio.EUR from 118,1 Mio.EUR.Nakazila in Kosovo averaged 100,81 Mio.EUR from 1. 6. 2004 until 1. 5. 2026.The all-time high was 608,70 Mio.EUR (1. 6. 2008)and the record low was 41,60 Mio.EUR (1. 1. 2014).

Nakazila

Nakazila

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • Največ

Prevodi
Date
Prevodi
10. jan. 2025
122,90 Mio. EUR
11. jan. 2025
103,90 Mio. EUR
12. jan. 2025
138,50 Mio. EUR
1. jan. 2026
93,60 Mio. EUR
2. jan. 2026
91,20 Mio. EUR
3. jan. 2026
128,70 Mio. EUR
4. jan. 2026
118,10 Mio. EUR
5. jan. 2026
139,90 Mio. EUR
Access this data via the Eulerpool API

Nakazila Zgodovina

Nakazila — Zgodovina
DatumVrednost
139,9 Mio. EUR
118,1 Mio. EUR
128,7 Mio. EUR
91,2 Mio. EUR
93,6 Mio. EUR
138,5 Mio. EUR
103,9 Mio. EUR
122,9 Mio. EUR
116,6 Mio. EUR
146,8 Mio. EUR
...

Nakazila

V Kosovu se remitence nanašajo na prilive dohodkovnih prenosov migrantov in kratkoročnih zaposlenih (osebne remitence).

Kaj je Nakazila?

Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.

Nakazila Kosovo — FAQ

What is the current Nakazila in Kosovo?

The current Nakazila in Kosovo is 139,9 Mio.EUR as of 1. 5. 2026.

How has the Nakazila in Kosovo changed recently?

The Nakazila in Kosovo increased from 118,1 Mio.EUR (1. 4. 2026) to 139,9 Mio.EUR (1. 5. 2026).

What is the all-time high for Nakazila in Kosovo?

The all-time high for Nakazila in Kosovo was 608,70 Mio.EUR, recorded on 1. 6. 2008.

What is the all-time low for Nakazila in Kosovo?

The all-time low for Nakazila in Kosovo was 41,60 Mio.EUR, recorded on 1. 1. 2014.

What is the historical average of Nakazila in Kosovo?

The historical average of Nakazila in Kosovo is 100,81 Mio.EUR, calculated over the period from 1. 6. 2004 to 1. 5. 2026.

Where does the Nakazila data for Kosovo come from?

The Nakazila data for Kosovo is sourced from Central Bank of the Republic of Kosovo and published on Eulerpool.

Več orodij in analiz

Brezplačna orodja in tržni podatki podjetja Eulerpool.