Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Italija Nakazila
Tečaj
Trenutna vrednost Nakazila v Italija je 113,597 mio. EUR. Nakazila v Italija so se zmanjšala na 113,597 mio. EUR dne 1. 3. 2024, po tem ko so bila 125,36 mio. EUR dne 1. 12. 2023. Od 1. 3. 1995 do 1. 6. 2024 je bil povprečni BDP v Italija 135,47 mio. EUR. Rekordno visoko vrednost so dosegli dne 1. 12. 2000 z 202,52 mio. EUR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 2018 z 77,46 mio. EUR.
Nakazila ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Prenosi | |
---|---|
1. 3. 1995 | 132,88 mio. EUR |
1. 6. 1995 | 119,17 mio. EUR |
1. 9. 1995 | 121,74 mio. EUR |
1. 12. 1995 | 109,74 mio. EUR |
1. 3. 1996 | 107,87 mio. EUR |
1. 6. 1996 | 124,32 mio. EUR |
1. 9. 1996 | 126,15 mio. EUR |
1. 12. 1996 | 117,01 mio. EUR |
1. 3. 1997 | 128,23 mio. EUR |
1. 6. 1997 | 153,49 mio. EUR |
1. 9. 1997 | 178,72 mio. EUR |
1. 12. 1997 | 142,79 mio. EUR |
1. 3. 1998 | 132,28 mio. EUR |
1. 6. 1998 | 130,22 mio. EUR |
1. 9. 1998 | 142,62 mio. EUR |
1. 12. 1998 | 147,78 mio. EUR |
1. 3. 1999 | 140,02 mio. EUR |
1. 6. 1999 | 175,57 mio. EUR |
1. 9. 1999 | 169,50 mio. EUR |
1. 12. 1999 | 183,34 mio. EUR |
1. 3. 2000 | 182,09 mio. EUR |
1. 6. 2000 | 192,82 mio. EUR |
1. 9. 2000 | 185,75 mio. EUR |
1. 12. 2000 | 202,52 mio. EUR |
1. 3. 2001 | 166,53 mio. EUR |
1. 6. 2001 | 190,92 mio. EUR |
1. 9. 2001 | 188,93 mio. EUR |
1. 12. 2001 | 185,03 mio. EUR |
1. 3. 2002 | 174,05 mio. EUR |
1. 6. 2002 | 166,94 mio. EUR |
1. 9. 2002 | 151,11 mio. EUR |
1. 12. 2002 | 142,87 mio. EUR |
1. 3. 2003 | 130,22 mio. EUR |
1. 6. 2003 | 127,82 mio. EUR |
1. 9. 2003 | 140,10 mio. EUR |
1. 12. 2003 | 128,72 mio. EUR |
1. 3. 2004 | 113,60 mio. EUR |
1. 6. 2004 | 123,77 mio. EUR |
1. 9. 2004 | 123,53 mio. EUR |
1. 12. 2004 | 116,00 mio. EUR |
1. 3. 2005 | 111,56 mio. EUR |
1. 6. 2005 | 138,52 mio. EUR |
1. 9. 2005 | 117,47 mio. EUR |
1. 12. 2005 | 124,37 mio. EUR |
1. 3. 2006 | 118,50 mio. EUR |
1. 6. 2006 | 129,67 mio. EUR |
1. 9. 2006 | 139,09 mio. EUR |
1. 12. 2006 | 135,92 mio. EUR |
1. 3. 2007 | 134,37 mio. EUR |
1. 6. 2007 | 150,64 mio. EUR |
1. 9. 2007 | 139,10 mio. EUR |
1. 12. 2007 | 139,12 mio. EUR |
1. 3. 2008 | 108,62 mio. EUR |
1. 6. 2008 | 105,20 mio. EUR |
1. 9. 2008 | 98,85 mio. EUR |
1. 12. 2008 | 113,67 mio. EUR |
1. 3. 2009 | 97,37 mio. EUR |
1. 6. 2009 | 102,74 mio. EUR |
1. 9. 2009 | 106,23 mio. EUR |
1. 12. 2009 | 106,16 mio. EUR |
1. 3. 2010 | 96,92 mio. EUR |
1. 6. 2010 | 107,83 mio. EUR |
1. 9. 2010 | 117,67 mio. EUR |
1. 12. 2010 | 112,71 mio. EUR |
1. 3. 2011 | 113,91 mio. EUR |
1. 6. 2011 | 118,97 mio. EUR |
1. 9. 2011 | 112,64 mio. EUR |
1. 12. 2011 | 132,90 mio. EUR |
1. 3. 2012 | 107,59 mio. EUR |
1. 6. 2012 | 123,55 mio. EUR |
1. 9. 2012 | 135,13 mio. EUR |
1. 12. 2012 | 120,20 mio. EUR |
1. 3. 2013 | 134,22 mio. EUR |
1. 6. 2013 | 141,94 mio. EUR |
1. 9. 2013 | 152,45 mio. EUR |
1. 12. 2013 | 140,89 mio. EUR |
1. 3. 2014 | 144,20 mio. EUR |
1. 6. 2014 | 151,99 mio. EUR |
1. 9. 2014 | 164,79 mio. EUR |
1. 12. 2014 | 150,00 mio. EUR |
1. 3. 2015 | 161,58 mio. EUR |
1. 6. 2015 | 190,37 mio. EUR |
1. 9. 2015 | 184,12 mio. EUR |
1. 12. 2015 | 192,92 mio. EUR |
1. 3. 2016 | 164,68 mio. EUR |
1. 6. 2016 | 136,33 mio. EUR |
1. 9. 2016 | 147,37 mio. EUR |
1. 12. 2016 | 178,98 mio. EUR |
1. 3. 2017 | 153,51 mio. EUR |
1. 6. 2017 | 170,36 mio. EUR |
1. 9. 2017 | 159,99 mio. EUR |
1. 12. 2017 | 165,00 mio. EUR |
1. 3. 2018 | 114,33 mio. EUR |
1. 6. 2018 | 124,39 mio. EUR |
1. 9. 2018 | 77,46 mio. EUR |
1. 12. 2018 | 130,23 mio. EUR |
1. 3. 2019 | 117,08 mio. EUR |
1. 6. 2019 | 125,62 mio. EUR |
1. 9. 2019 | 120,66 mio. EUR |
1. 12. 2019 | 129,63 mio. EUR |
1. 3. 2020 | 103,78 mio. EUR |
1. 6. 2020 | 104,27 mio. EUR |
1. 9. 2020 | 140,00 mio. EUR |
1. 12. 2020 | 128,89 mio. EUR |
1. 3. 2021 | 109,68 mio. EUR |
1. 6. 2021 | 116,33 mio. EUR |
1. 9. 2021 | 113,43 mio. EUR |
1. 12. 2021 | 122,02 mio. EUR |
1. 3. 2022 | 111,49 mio. EUR |
1. 6. 2022 | 118,77 mio. EUR |
1. 9. 2022 | 118,45 mio. EUR |
1. 12. 2022 | 128,67 mio. EUR |
1. 3. 2023 | 116,70 mio. EUR |
1. 6. 2023 | 121,64 mio. EUR |
1. 9. 2023 | 117,21 mio. EUR |
1. 12. 2023 | 125,36 mio. EUR |
1. 3. 2024 | 113,60 mio. EUR |
Nakazila Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 113,597 mio. EUR |
1. 12. 2023 | 125,36 mio. EUR |
1. 9. 2023 | 117,207 mio. EUR |
1. 6. 2023 | 121,639 mio. EUR |
1. 3. 2023 | 116,696 mio. EUR |
1. 12. 2022 | 128,673 mio. EUR |
1. 9. 2022 | 118,452 mio. EUR |
1. 6. 2022 | 118,767 mio. EUR |
1. 3. 2022 | 111,486 mio. EUR |
1. 12. 2021 | 122,023 mio. EUR |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Nakazila
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇮🇹 Denarni tokovi | 11,92 milijard EUR | −2,019 milijard EUR | Mesečno |
🇮🇹 Dolg države do BDP | 122 % of GDP | 123 % of GDP | Četrtletje |
🇮🇹 Izvozi | 57,176 milijard EUR | 51,898 milijard EUR | Mesečno |
🇮🇹 Prihodi turistov | 9,919 mio. Persons | 8,031 mio. Persons | Mesečno |
🇮🇹 Prihodki od turizma | 7,79 milijard EUR | 7,454 milijard EUR | Mesečno |
🇮🇹 prodaja orožja | 1,437 milijard SIPRI TIV | 1,716 milijard SIPRI TIV | Letno |
🇮🇹 Proizvodnja surove nafte | 89 BBL/D/1K | 69 BBL/D/1K | Mesečno |
🇮🇹 Tekoči račun | 1,376 milijard EUR | 5,527 milijard EUR | Mesečno |
🇮🇹 Tekoči račun do BDP | 0 % of GDP | −1,7 % of GDP | Letno |
🇮🇹 Terorizem indeks | 1,447 Points | 3,29 Points | Letno |
🇮🇹 Trgovalni pogoji | 105,4 points | 105,6 points | Mesečno |
🇮🇹 Trgovinska bilanca | 6,743 milijard EUR | 5,151 milijard EUR | Mesečno |
🇮🇹 Tuje neposredne investicije | 267,21 mio. EUR | 3,11 milijard EUR | Mesečno |
🇮🇹 Uvozi | 50,433 milijard EUR | 46,748 milijard EUR | Mesečno |
🇮🇹 Uvozi zemeljskega plina | 0 Terajoule | 196.678,829 Terajoule | Mesečno |
🇮🇹 Zlate rezerve | 2.451,84 Tonnes | 2.451,84 Tonnes | Četrtletje |
🇮🇹 Zunanji dolg | 2,586 Bio. EUR | 2,575 Bio. EUR | Četrtletje |
V Italiji se denarna nakazila nanašajo na prilive dohodkovnih prenosov migrantov in kratkoročnih zaposlenih (osebna nakazila).
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Nakazila
Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.