Uvozi Islandija

Najnoviji Uvozi za Islandija

Cena

133,2 Mrd. ISK

Sprememba +/-

-2,36 Mrd. ISK

Sprememba %

-1,74 %

Prosjek

24,65 Mrd. ISK

Povijesni maksimum

156,35 Mrd. ISK

1. 6. 2026

Povijesni minimum

1,20 Mio. ISK

1. 1. 1960

Trenutna vrednost Uvozi v Islandija je 133,2 Mrd. ISK. Uvozi v Islandija so se zmanjšali na 133,2 Mrd. ISK dne 1. 9. 2026, potem ko so bili 135,56 Mrd. ISK dne 1. 8. 2026. Od 1. 1. 1960 do 1. 9. 2026 je bil povprečni BDP v Islandija 24,65 Mrd. ISK. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 6. 2026 z 156,35 Mrd. ISK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1960 z 1,20 Mio. ISK.

Vir: Statistics Iceland

Uvozi v Islandija je 1. 9. 2026 upadel od 135,56 Mrd. ISK na 1. 8. 2026 na 133,2 Mrd. ISK. Uvozi v Islandija je v povprečju znašal 24,65 Mrd. ISK od 1. 1. 1960 do 1. 9. 2026, dosegel najvišjo vrednost 156,35 Mrd. ISK na 1. 6. 2026 in najnižjo vrednost 1,20 Mio. ISK na 1. 1. 1960.

Uvozi

Uvozi

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Največ

Uvoz
Datum
Uvoz
2. jan. 2026
87,28 Mrd. ISK
3. jan. 2026
130,35 Mrd. ISK
4. jan. 2026
139,00 Mrd. ISK
5. jan. 2026
127,77 Mrd. ISK
6. jan. 2026
156,35 Mrd. ISK
7. jan. 2026
125,80 Mrd. ISK
8. jan. 2026
135,56 Mrd. ISK
9. jan. 2026
133,20 Mrd. ISK
Do teh podatkov prek Eulerpool API

Uvozi Zgodovina

Uvozi — Zgodovina
DatumVrednost
133,2 Mrd. ISK
135,56 Mrd. ISK
125,8 Mrd. ISK
156,35 Mrd. ISK
127,77 Mrd. ISK
139 Mrd. ISK
130,35 Mrd. ISK
87,28 Mrd. ISK
72,52 Mrd. ISK
114,97 Mrd. ISK
...

Uvozi

V Islandiji je skupna vrednost uvoza blaga v letu 2021 znašala 222,8 milijard ISK, kar je 28,9% več kot v letu 2020. Povečanje je predvsem v transportnih sredstvih in investicijskem blagu. Največje uvozne kategorije so bile industrijski material (28,8%) in investicijsko blago (22,2%). Največje trgovinske države pri uvozu blaga za leto 2021 so bile Norveška, Kitajska in Nemčija. Več kot 58% skupne vrednosti uvoza je prišlo iz držav EGP.

Kaj je Uvozi?

Uvozi so ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razumevanju ekonomske slike neke države. Spletna stran eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje makroekonomskih podatkov, posebno pozornost namenja temu segmentu, saj uvozi ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na življenjski standard prebivalcev, trgovinski saldo in celotno ekonomsko politiko države. Pojem uvozov zajema blago in storitve, ki jih država pridobi iz tujine za domačo porabo ali nadaljnjo predelavo. Natančna analiza uvozov je ključnega pomena za oblikovanje strateških gospodarskih načrtov in politik. Uvozno dejavnost moramo razumeti kot dvosmeren proces, ki vključuje ekonomske, politične in socialne komponente. Eden izmed glavnih razlogov za uvoz je potreba po dobrinah in storitvah, ki jih domača proizvodnja ne more zagotoviti v zadostnih količinah ali s potrebno kakovostjo. To vključuje širok spekter proizvodov, od surovin in polizdelkov do končnih izdelkov in tehnoloških inovacij. Pomembno je poudariti, da uvozi omogočajo dostop do sodobne tehnologije in inovacij, ki lahko spodbudijo domačo proizvodnjo in konkurenčnost. Uvozi imajo večplastne učinke na nacionalno gospodarstvo. Prvi vidik je neposredni vpliv na plačilno bilanco države. V primeru, ko vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se pogosto soočamo s trgovinskim primanjkljajem. To pomeni, da država porabi več tujega denarja, kot ga zasluži s svojimi izvozi, kar lahko povzroča pritisk na devizne rezerve in nacionalno valuto. Uvozi vplivajo tudi na stopnjo inflacije. Uvoz cenejših blaga iz trgovinskih partnerjev lahko pomaga znižati cene na domačem trgu in s tem zadržati inflacijo. Na drugi strani pa uvoz dražjih surovin ali končnih izdelkov lahko poveča stroške proizvodnje in prispeva k višjim cenam v trgovinah, kar posledično vodi k inflacijski spirali. Nenazadnje so uvozi tesno povezani z zaposlovanjem. Zvišanje uvoza lahko pomeni nizko povpraševanje po domačih proizvodih, kar lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in zmanjšanje števila delovnih mest. Po drugi strani pa uvozi lahko omogočijo dostop do cenovno ugodnejših inputov, kar lahko poveča konkurenčnost domačih podjetij in spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Poleg ekonomskih vidikov imajo uvozi tudi politične in socialne razsežnosti. Politični odnosi med državami močno vplivajo na uvozne politike, kot so carinske stopnje in uvozne kvote. Gradnja in vzdrževanje stabilnih mednarodnih odnosov je zato ključno za nemoteno delovanje uvoznega sektorja. Kulturni in socialni vpliv uvozov pa se kaže skozi širjenje raznolike prehrane, oblačil, tehnologije in drugih izdelkov, ki prispevajo k razvoju in obogatitvi domače kulture. Uvozi omogočajo prebivalstvu dostop do proizvodov iz vseh delov sveta in s tem širijo obzorja ter povečujejo kvaliteto življenja. Eulerpool kot strokovna platforma za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja natančne in ažurne podatke o uvozih, ki so ključni za analizo in razumevanje gospodarskih tokov. Podatki, ki jih ponujamo, vključujejo različne parametre, kot so vrednost uvoženega blaga, države izvora, vrste uvoženih proizvodov in časovne serije, ki omogočajo spremljanje trendov in oblikovanje dolgoročnih strategij. Pomembno je, da napredne analize podatkov o uvozih vključujejo tudi bolj zapletene metrike, kot so uvozna elastičnost, ki meri odzivnost povpraševanja po uvoženih dobrinah glede na spremembe cen, ter razmerje med uvozi in domačo proizvodnjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Zgoščeni in vizualno predstavljeni podatki na spletni strani eulerpool omogočajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, ki so potrebne za sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Naši uporabniki, ki vključujejo ekonomske analitike, raziskovalce, vladne uradnike in poslovne odločevalce, lahko s pomočjo teh podatkov prepoznajo tržne priložnosti, potencialna tveganja in oblikujejo strategije za učinkovitejše upravljanje poslovanja. Skupaj z analizo uvozov ponujamo tudi primerjalne podatke, ki omogočajo primerjavo med različnimi državami in regijami. To je pomembno orodje za razumevanje globalnih ekonomskih tokov in tržnih dinamike. Z vključitvijo podatkov o uvozih v širše makroekonomske analize lahko pridobimo celovitejši vpogled v stanje nacionalnega gospodarstva in oblikujemo bolj trajnostne gospodarske politike. V sklepnem delu moramo poudariti, da so uvozi nenehno spreminjajoče se področje, ki zahteva stalno pozornost in prilagodljivost. Izpostavljenost globalnim trgom nam lahko prinese številne prednosti, vendar tudi tveganja, kot so gospodarski šoki, politična nestabilnost in cenovna nihanja. Z natančnimi in ažurnimi podatki o uvozih, ki jih ponujamo na eulerpool, želimo prispevati k boljši obveščenosti in pripravljenosti naših uporabnikov na te izzive. Skrbna analiza in razumevanje uvozov sta torej ključna za oblikovanje uspešne gospodarske strategije in trajnostnega razvoja. Eulerpool stoji ob strani vsem, ki iščejo zanesljive informacije in vpoglede v kompleksni svet makroekonomije, z namenom spodbujanja gospodarstvenikov k sprejemanju premišljenih poslovnih odločitev ter prispevanju k stabilni in prosperitetni gospodarski prihodnosti.

Uvozi Islandija — FAQ

Koliki je trenutačni Uvozi u Islandija?

Trenutačni Uvozi u Islandija iznosi 133,2 Mrd. ISK na dan 1. 9. 2026.

Kako se Uvozi u Islandija nedavno promijenio?

Uvozi u Islandija pao je s 135,56 Mrd. ISK (1. 8. 2026) na 133,2 Mrd. ISK (1. 9. 2026).

Koliki je povijesni maksimum Uvozi u Islandija?

Povijesni maksimum Uvozi u Islandija bio je 156,35 Mrd. ISK (1. 6. 2026).

Koliki je povijesni minimum Uvozi u Islandija?

Povijesni minimum Uvozi u Islandija bio je 1,20 Mio. ISK (1. 1. 1960).

Koliki je povijesni prosjek Uvozi u Islandija?

Povijesni prosjek Uvozi u Islandija je 24,65 Mrd. ISK od 1. 1. 1960 do 1. 9. 2026.

Odakle dolaze podaci o Uvozi za Islandija?

Podaci o Uvozi za Islandija dolaze iz Statistics Iceland i objavljuju se na Eulerpoolu.

Več orodij in analiz

Brezplačna orodja in tržni podatki podjetja Eulerpool.