Nakazila Grčija

Najnoviji Nakazila za Grčija

Cena

88 Mio. EUR

Sprememba +/-

-16,6 Mio. EUR

Sprememba %

-15,87 %

Prosjek

164,21 Mio. EUR

Povijesni maksimum

3,62 Mrd. EUR

1. 1. 2024

Povijesni minimum

50,10 Mio. EUR

1. 2. 2016

Trenutna vrednost Nakazila v Grčija je 88 Mio. EUR. Nakazila v Grčija so se zmanjšala na 88 Mio. EUR dne 1. 8. 2026, po tem ko so bila 104,6 Mio. EUR dne 1. 7. 2026. Od 1. 1. 2002 do 1. 8. 2026 je bil povprečni BDP v Grčija 164,21 Mio. EUR. Rekordno visoko vrednost so dosegli dne 1. 1. 2024 z 3,62 Mrd. EUR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 2. 2016 z 50,10 Mio. EUR.

Vir: Bank of Greece

Nakazila v Grčija je 1. 8. 2026 upadel od 104,6 Mio. EUR na 1. 7. 2026 na 88 Mio. EUR. Nakazila v Grčija je v povprečju znašal 164,21 Mio. EUR od 1. 1. 2002 do 1. 8. 2026, dosegel najvišjo vrednost 3,62 Mrd. EUR na 1. 1. 2024 in najnižjo vrednost 50,10 Mio. EUR na 1. 2. 2016.

Nakazila

Nakazila

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • Največ

Prevodi
Datum
Prevodi
12. jan. 2025
165,90 Mio. EUR
2. jan. 2026
96,10 Mio. EUR
3. jan. 2026
112,70 Mio. EUR
4. jan. 2026
115,00 Mio. EUR
5. jan. 2026
112,40 Mio. EUR
6. jan. 2026
122,80 Mio. EUR
7. jan. 2026
104,60 Mio. EUR
8. jan. 2026
88,00 Mio. EUR

Do teh podatkov prek Eulerpool API

100.000 zahtevkov/mes. brezplačno · brez kartice

Nakazila Zgodovina

Nakazila — Zgodovina
DatumVrednost
88 Mio. EUR
104,6 Mio. EUR
122,8 Mio. EUR
112,4 Mio. EUR
115 Mio. EUR
112,7 Mio. EUR
96,1 Mio. EUR
165,9 Mio. EUR
140,5 Mio. EUR
143,9 Mio. EUR
...

Podobni makroekonomski kazalniki za Nakazila

Nakazila

V Grčiji se remitence nanašajo na prilive tekočih in kapitalskih transferjev v gotovini in naravi, vključno s transferji dohodkov migrantov in kratkoročnih delavcev (osebne remitence) ter pridobljene pravice v socialnih prejemkih (skupne remitence).

Kaj je Nakazila?

Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.

Nakazila Grčija — FAQ

Koliki je trenutačni Nakazila u Grčija?

Trenutačni Nakazila u Grčija iznosi 88 Mio. EUR na dan 1. 8. 2026.

Kako se Nakazila u Grčija nedavno promijenio?

Nakazila u Grčija pao je s 104,6 Mio. EUR (1. 7. 2026) na 88 Mio. EUR (1. 8. 2026).

Koliki je povijesni maksimum Nakazila u Grčija?

Povijesni maksimum Nakazila u Grčija bio je 3,62 Mrd. EUR (1. 1. 2024).

Koliki je povijesni minimum Nakazila u Grčija?

Povijesni minimum Nakazila u Grčija bio je 50,10 Mio. EUR (1. 2. 2016).

Koliki je povijesni prosjek Nakazila u Grčija?

Povijesni prosjek Nakazila u Grčija je 164,21 Mio. EUR od 1. 1. 2002 do 1. 8. 2026.

Odakle dolaze podaci o Nakazila za Grčija?

Podaci o Nakazila za Grčija dolaze iz Bank of Greece i objavljuju se na Eulerpoolu.

Več orodij in analiz

Brezplačna orodja in tržni podatki podjetja Eulerpool.