Naredi najboljše naložbe svojega življenja fair value · 20 million securities worldwide · 50 year history · 10 year estimates · leading business news
Zagotovite si že od 2 evrov 
Francija Prispevek zunanjega povpraševanja k bruto domačemu proizvodu (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Prispevek zunanjega povpraševanja k bruto domačemu proizvodu (BDP) v Francija je 0,1 %. Prispevek zunanjega povpraševanja k bruto domačemu proizvodu (BDP) v Francija se je znižal na 0,1 % na 1. 9. 2023, potem ko je bil 0,6 % na 1. 3. 2023. Od 1. 6. 1950 do 1. 3. 2024 je bil povprečni BDP v Francija −0,00 %. Zgodovinsko najvišja vrednost je bila dosežena na 1. 12. 1950 z 1,20 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na 1. 6. 2020 z −1,90 %.
Vir: INSEE, FrancePrispevek zunanjega povpraševanja k bruto domačemu proizvodu (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
| Prispevek BDP od zunanje povpraševanja | |
|---|---|
| 1. 6. 1950 | 0,80 % |
| 1. 9. 1950 | 0,30 % |
| 1. 12. 1950 | 1,20 % |
| 1. 6. 1952 | 0,60 % |
| 1. 12. 1952 | 0,30 % |
| 1. 6. 1953 | 0,10 % |
| 1. 12. 1953 | 0,80 % |
| 1. 6. 1954 | 0,20 % |
| 1. 9. 1954 | 0,50 % |
| 1. 12. 1954 | 0,10 % |
| 1. 3. 1955 | 0,10 % |
| 1. 3. 1957 | 0,20 % |
| 1. 6. 1957 | 0,10 % |
| 1. 9. 1957 | 0,20 % |
| 1. 12. 1957 | 0,50 % |
| 1. 3. 1958 | 0,10 % |
| 1. 9. 1958 | 0,50 % |
| 1. 12. 1958 | 0,90 % |
| 1. 3. 1959 | 0,10 % |
| 1. 6. 1959 | 0,50 % |
| 1. 9. 1959 | 0,50 % |
| 1. 3. 1960 | 0,60 % |
| 1. 6. 1960 | 0,30 % |
| 1. 3. 1961 | 0,20 % |
| 1. 6. 1962 | 0,50 % |
| 1. 12. 1962 | 0,10 % |
| 1. 3. 1963 | 0,20 % |
| 1. 9. 1963 | 0,20 % |
| 1. 9. 1964 | 0,10 % |
| 1. 12. 1964 | 0,50 % |
| 1. 3. 1965 | 0,60 % |
| 1. 9. 1965 | 0,20 % |
| 1. 12. 1965 | 0,10 % |
| 1. 6. 1967 | 0,60 % |
| 1. 12. 1967 | 0,30 % |
| 1. 3. 1968 | 0,20 % |
| 1. 9. 1968 | 0,80 % |
| 1. 9. 1969 | 0,60 % |
| 1. 12. 1969 | 0,90 % |
| 1. 3. 1970 | 0,40 % |
| 1. 6. 1970 | 0,10 % |
| 1. 12. 1970 | 0,20 % |
| 1. 3. 1971 | 0,60 % |
| 1. 12. 1971 | 0,10 % |
| 1. 6. 1972 | 0,50 % |
| 1. 6. 1973 | 0,20 % |
| 1. 12. 1973 | 0,40 % |
| 1. 3. 1974 | 0,30 % |
| 1. 9. 1974 | 0,60 % |
| 1. 12. 1974 | 0,90 % |
| 1. 3. 1975 | 0,70 % |
| 1. 12. 1976 | 0,60 % |
| 1. 3. 1977 | 0,40 % |
| 1. 6. 1977 | 0,40 % |
| 1. 9. 1977 | 0,50 % |
| 1. 12. 1977 | 0,30 % |
| 1. 9. 1978 | 0,20 % |
| 1. 12. 1979 | 0,10 % |
| 1. 12. 1980 | 0,70 % |
| 1. 3. 1981 | 0,60 % |
| 1. 6. 1981 | 0,80 % |
| 1. 9. 1982 | 0,20 % |
| 1. 12. 1982 | 0,90 % |
| 1. 6. 1983 | 1,20 % |
| 1. 9. 1983 | 0,20 % |
| 1. 12. 1983 | 0,30 % |
| 1. 6. 1984 | 0,20 % |
| 1. 9. 1984 | 0,60 % |
| 1. 6. 1985 | 0,40 % |
| 1. 12. 1986 | 0,30 % |
| 1. 9. 1987 | 0,30 % |
| 1. 6. 1988 | 0,20 % |
| 1. 3. 1989 | 0,50 % |
| 1. 3. 1990 | 0,30 % |
| 1. 9. 1990 | 0,20 % |
| 1. 12. 1990 | 0,40 % |
| 1. 6. 1991 | 0,60 % |
| 1. 9. 1991 | 0,60 % |
| 1. 12. 1991 | 0,60 % |
| 1. 6. 1992 | 0,30 % |
| 1. 9. 1992 | 0,10 % |
| 1. 12. 1992 | 0,10 % |
| 1. 3. 1993 | 0,30 % |
| 1. 6. 1993 | 0,10 % |
| 1. 9. 1993 | 0,30 % |
| 1. 12. 1993 | 0,20 % |
| 1. 6. 1994 | 0,10 % |
| 1. 12. 1994 | 0,30 % |
| 1. 3. 1995 | 0,40 % |
| 1. 12. 1995 | 0,20 % |
| 1. 3. 1996 | 0,20 % |
| 1. 9. 1996 | 0,40 % |
| 1. 12. 1996 | 0,50 % |
| 1. 3. 1997 | 0,50 % |
| 1. 6. 1997 | 0,40 % |
| 1. 12. 1997 | 0,10 % |
| 1. 9. 1999 | 0,50 % |
| 1. 12. 2000 | 0,20 % |
| 1. 3. 2001 | 0,50 % |
| 1. 9. 2001 | 0,50 % |
| 1. 6. 2002 | 0,50 % |
| 1. 9. 2003 | 0,30 % |
| 1. 12. 2003 | 0,20 % |
| 1. 9. 2005 | 0,10 % |
| 1. 3. 2006 | 0,50 % |
| 1. 3. 2008 | 0,40 % |
| 1. 3. 2009 | 0,20 % |
| 1. 6. 2009 | 0,50 % |
| 1. 9. 2009 | 0,20 % |
| 1. 3. 2010 | 0,90 % |
| 1. 12. 2010 | 0,10 % |
| 1. 6. 2011 | 0,90 % |
| 1. 9. 2011 | 0,20 % |
| 1. 12. 2011 | 0,80 % |
| 1. 12. 2012 | 0,20 % |
| 1. 12. 2014 | 0,10 % |
| 1. 6. 2015 | 0,60 % |
| 1. 6. 2016 | 0,50 % |
| 1. 12. 2016 | 0,40 % |
| 1. 6. 2017 | 0,60 % |
| 1. 12. 2017 | 0,40 % |
| 1. 9. 2018 | 0,50 % |
| 1. 12. 2018 | 0,50 % |
| 1. 12. 2019 | 0,10 % |
| 1. 9. 2020 | 0,80 % |
| 1. 12. 2020 | 1,00 % |
| 1. 9. 2021 | 0,60 % |
| 1. 12. 2022 | 0,30 % |
| 1. 3. 2023 | 0,60 % |
| 1. 9. 2023 | 0,10 % |
Prispevek zunanjega povpraševanja k bruto domačemu proizvodu (BDP) Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 1. 9. 2023 | 0,1 % |
| 1. 3. 2023 | 0,6 % |
| 1. 12. 2022 | 0,3 % |
| 1. 9. 2021 | 0,6 % |
| 1. 12. 2020 | 1 % |
| 1. 9. 2020 | 0,8 % |
| 1. 12. 2019 | 0,1 % |
| 1. 12. 2018 | 0,5 % |
| 1. 9. 2018 | 0,5 % |
| 1. 12. 2017 | 0,4 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Prispevek zunanjega povpraševanja k bruto domačemu proizvodu (BDP)
| Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
|---|---|---|---|
🇫🇷 BDP | 3,031 Bio. USD | 2,779 Bio. USD | Letno |
🇫🇷 BDP iz gradbeništva | 26,33 milijard EUR | 26,425 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 BDP iz kmetijstva | 8,179 milijard EUR | 8,138 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 11,273 milijard EUR | 11,535 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 BDP iz proizvodnje | 57,014 milijard EUR | 56,996 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 BDP iz storitev | 315,721 milijard EUR | 313,819 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 BDP iz transportnega sektorja | 19,74 milijard EUR | 19,675 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 BDP na prebivalca | 38.975,58 USD | 38.816,48 USD | Letno |
🇫🇷 BDP na prebivalca PPS | 55.213,72 USD | 54.988,33 USD | Letno |
🇫🇷 BDP po stalnih cenah | 595,694 milijard EUR | 594,336 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 Bruto investicije v osnovna sredstva | 144,176 milijard EUR | 143,724 milijard EUR | Četrtletje |
🇫🇷 Letno stopnjo rasti BDP | 1,1 % | 0,8 % | Četrtletje |
🇫🇷 Rast BDP skozi celo leto | 0,9 % | 2,5 % | Letno |
🇫🇷 Stopnja rasti BDP | 0,2 % | 0,1 % | Četrtletje |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Prispevek zunanjega povpraševanja k bruto domačemu proizvodu (BDP)
Opis kategorije Makroekonomije 'BDF Zunanji Prispevek Povpraševanju' na slovenski strani Eulerpool je profesionalna spletna stran, namenjena prikazu makroekonomskih podatkov, ki uporabnikom omogoča celovit vpogled v ekonomske kazalnike in trende. Ena osrednjih kategorij, ki jo pokrivamo, je 'BDF Zunanji Prispevek Povpraševanju', ki predstavlja ključno komponento analize bruto domačega proizvoda (BDF) s poudarkom na vplivu zunanjega povpraševanja na gospodarsko rast. V sodobnem globaliziranem gospodarstvu zunanji dejavniki igrajo vitalno vlogo pri oblikovanju gospodarske politike držav. Zunanji prispevek povpraševanju vključuje komponente zunanje trgovine, kot so izvoz in uvoz blaga ter storitev, ki neposredno vplivajo na nacionalno gospodarsko rast. Ti dejavniki določajo, kako učinkovito gospodarstvo države izkorišča svoja proizvodna sredstva in kako konkurenčne so njene proizvode na mednarodnih trgih. Izvoz predstavlja prodajo domače proizvodnje tujim trgom in je ključnega pomena za mnoge države, še posebej tiste z majhnimi notranjimi trgi. Močan izvoz povečuje BDF, saj povečuje prihodke domačih proizvajalcev in zvišuje zaposlenost. Nasprotno pa uvoz vključuje nabavo tujih proizvodov in storitev, ki zadovoljujejo domače povpraševanje. Čeprav uvoz lahko negativno vpliva na BDF, saj pomeni, da del porabe ni usmerjen v domače gospodarstvo, lahko tudi prispeva k izboljšanju produktivnosti in konkurenčnosti, saj domača podjetja pridobivajo dostop do kvalitetnih surovin in tehnologij. Zunanji prispevek povpraševanju je torej razlika med vrednostjo izvoza in uvoza blaga ter storitev. Pozitivni saldi trgovinske bilance predstavljajo neto izvoz, kar prispeva k rasti BDF, medtem ko negativni saldi označujejo neto uvoz, ki zmanjšuje gospodarsko rast. Vendar je analiza zunanjega prispevka povpraševanju kompleksna in vključuje več kot le preprosto interpretacijo trgovinskega salda. Nujno je upoštevati tudi kvalitativne vidike, kot so struktura izvoza, diverzifikacija trgov in stopnja dodane vrednosti v izvoznem sektorju. Poleg tega je pomembno tudi proučiti vpliv zunanjepolitičnih dogajanj in globalnih ekonomskih trendov. Na primer, spremembe v mednarodni trgovinski politiki lahko bistveno vplivajo na izvoz in uvoz, kar posledično oblikuje zunanji prispevek povpraševanju. Geopolitične napetosti, trgovinske vojne in spreminjajoče se tarifne politike so le nekateri dejavniki, ki lahko povzročijo nihanje v zunanjetrgovinski bilanci. Mednarodni finančni tokovi in valutne politike prav tako vplivajo na zunanji prispevek povpraševanju. Gibanja valutnih tečajev lahko bodisi spodbudijo bodisi omejijo konkurenčnost izvoza. Močna valuta, na primer, lahko zmanjša konkurenčnost domačih izdelkov na tujih trgih s tem, da jih naredi dražje. Slaba valuta pa lahko spodbudi izvoz, vendar hkrati poveča stroške uvoženih surovin in blaga. Analiza notranje politike je prav tako pomembna pri oceni zunanjega prispevka povpraševanju k BDF. Gospodarske reforme, naložbe v infrastrukturo, davčne politike in stimulativni ukrepi lahko bodisi pospešijo bodisi zavirajo izvozno zmogljivost gospodarstva. Strategije, ki spodbujajo inovacije, razvoj novih tehnologij in dvig produktivnosti, so ključne za krepitev zunanjega povpraševanja. Poseben pomen ima tudi sektor storitev. Čeprav se pogosto osredotočamo na izvoz blaga, rast izvoza storitev, kot so turizem, finančne storitve in IT, prav tako pomembno prispeva k zunanjemu povpraševanju. Razvoj sektorja storitev lahko diverzificira gospodarsko bazo in zmanjša tveganja, povezana z nihaji v trgovini z blagom. Analiza podatkov in trendov v kategoriji 'BDF Zunanji Prispevek Povpraševanju' je bistvena za razumevanje, kako globalni in domači kontekst vpliva na gospodarstvo države. Na Eulerpoolu ponujamo podrobne in ažurne podatke, ki omogočajo natančno sledenje tem trendom. Trudimo se zagotavljati visoko raven strokovnosti in zanesljivosti pri prezentaciji podatkov, kar omogoča našim uporabnikom, da sprejemajo informirane odločitve. Zunanji prispevek povpraševanju je večplasten kazalnik, ki vključuje tako kvantitativne kot tudi kvalitativne vidike mednarodne trgovine in financ. Razumevanje vseh teh elementov omogoča celovito sliko gospodarske rasti in stabilnosti države. Naš cilj na Eulerpoolu je ponuditi uporabnikom celovit in podroben vpogled v te vplive, ter tako prispevati k boljšemu razumevanju makroekonomskih pojavov in trendov. Spremljanje trendov pri izvozno-uvoznih bilancah, mednarodnih finančnih tokovih in valutnih politikah je ključno za oceno trenutnega stanja gospodarstva in napovedovanje prihodnjih gibanj. Naša platforma, zaradi svojih naprednih analiznih orodij in podrobnih podatkovnih nizov, omogoča uporabnikom, da prepoznajo kritične spremembe in potencialne priložnosti, ter jih optimalno izkoristijo v svojih ekonomskih strategijah. Eulerpool kot vodilna platforma za prikaz makroekonomskih podatkov nudi edinstvene vpoglede v pomemben kategorijo 'BDF Zunanji Prispevek Povpraševanju' s poudarkom na zagotavljanju uporabnih in zanesljivih informacij za vse, ki se zavedajo pomena mednarodnih ekonomskih tokov v sodobnem gospodarstvu.