Mednarodni denarni sklad (MDS) kljub visokim obrestnim meram v ZDA ne vidi velike nevarnosti za Evropo, a opozarja na tveganja za države v razvoju. Predsednica MDS Kristalina Georgieva je pojasnila, da razlika v referenčnih obrestnih merah med ZDA in evroobmočjem privede le do minimalnih premikov v menjalnem tečaju, kar Evropo malo vpliva. Trenutno znaša obrestna mera v ZDA med 5,25 in 5,5 odstotka ter v evroobmočju 4,5 odstotka.

V intervjuju za CNBC je Georgieva poudarila, da bo pričakovana razlika v obrestni meri za 50 bazičnih točk imela le manjši vpliv od 0,1 do 0,2 odstotka na devizni tečaj. "Tukaj [v Evropi] to ni velik problem," pravi Georgieva. Vendar pa bi lahko visoke ameriške obrestne mere močno obremenile države v razvoju, saj morajo svoje dolgove servisirati po višjih stroških in bi se lahko soočile s odlivom kapitala ter strožjimi pogoji financiranja.

Situacija je še posebej resna za države, kjer posledice ameriške obrestne politike segajo globlje. Georgieva je opozorila tudi na potrebo po natančnem spremljanju finančnih nihanj na Japonskem, saj bi tudi ta država lahko trpela zaradi visokega obrestnega okolja.

Kljub začetnim upom na skorajšnje obrestno rezanje tako v ZDA kot v Evropi, ostajajo obrestne mere zaradi trajajočih inflacijskih skrbi visoke. Evropska centralna banka (ECB) je obrestne mere v evroobmočju petkrat zapored pustila nespremenjene in ameriška centralna banka ohranja ključno obrestno mero šestič zapored na visoki ravni. Jerome Powell, predsednik ameriške centralne banke, je nedavno nakazal, da bi lahko trajalo dlje, preden inflacija znatno upade.

Te razvoji odražajo kompleksno globalno gospodarsko krajino, kjer so politični odločevalci soočeni z izzivom, da skrbno uravnotežijo vplive denarne politike.