Politics
Zvezna vlada, zvezne dežele in občine pred velikimi izgubami prihodkov do leta 2028
Die deutschen Finanzbehörden senken die Steuereinnahmen bis 2028 drastisch, was den Bundeshaushaltsstreit weiter anheizt und die Notwendigkeit wirtschaftlichen Wachstums unterstreicht.
Nemški finančni organi pričakujejo do leta 2028 skupno 58,1 milijarde evrov manj davčnih prihodkov, od tega samo v prihodnjem letu 12,7 milijarde evrov. Ta drastična prilagoditev davčnih ocen s strani Delovne skupine za davčne ocene poudarja vztrajno gospodarsko šibkost in bo verjetno zaostrila razpravo o zveznem proračunu.
Für das Jahr 2025 erwartet der Arbeitskreis Gesamteinnahmen von Bund, Ländern und Kommunen in Höhe von 982,4 Milliarden Euro, was einen Rückgang von 12,7 Milliarden Euro gegenüber den ursprünglichen Prognosen vom Mai bedeutet. Bereits für das laufende Jahr sieht die Schätzung einen Umsatzrückgang von 8,7 Milliarden Euro vor. Insgesamt wurden die Einkommensprognosen bis 2028 um 58,1 Milliarden Euro nach unten korrigiert.
Strokovna skupina za leto 2025 pričakuje skupne prihodke zvezne vlade, dežel in občin v višini 982,4 milijarde evrov, kar pomeni zmanjšanje za 12,7 milijarde evrov v primerjavi z začetnimi napovedmi iz maja. Že za tekoče leto ocena predvideva upad prihodkov za 8,7 milijarde evrov. Skupno so bila napovedi prihodkov do leta 2028 znižane za 58,1 milijarde evrov.
Finančni minister Christian Lindner je ob predstavitvi ocene v Washingtonu poudaril: "Najpomembnejše sporočilo vnaprej. Ni prostora za razdeljevalno politiko." Pojasnil je, da glede na manjše prihodke vseh državnih storitev ne bo mogoče še naprej zagotavljati. "Potrebujemo gospodarsko rast," je dodal Lindner, da bi poudaril nujnost gospodarskega okrevanja.
Tudi ob mračnih obetih načrtuje semaforna vlada v naslednjem letu porabo okoli 490 milijard evrov, od tega več kot desetino preko kreditov. Tak ukrep omogoča spoštovanje omejitve zadolževanja, vendar opozicija, račun sodišče, Bundesbank in številni ekonomisti kritizirajo številke kot nerealistične in vprašljive.
Zmanjšani davčni prihodki so predvsem posledica upočasnjene gospodarske rasti, ki negativno vpliva na zaposlenost in vedenje potrošnikov. Zvezna vlada, dežele in občine se zdaj soočajo z izzivom, da kljub zmanjšanim prihodkom ohranijo stabilne proračune in hkrati izvedejo potrebne naložbe.