Ameriški predsednik Joe Biden je že uvedel visoke carine na uvožene kitajske električne avtomobile, Evropa pa bi lahko kmalu sledila. Peking bi lahko kot odziv na te ukrepe občutno prizadel BMW in druge evropske avtomobiliste.
Kitajska razmišlja o uvedbi uvoznih dajatev na zahodna vozila z motorji z notranjim zgorevanjem, kot je razkril strokovnjak državnega raziskovalnega inštituta China Automotive Technology & Research Center (CATARC). Predlagane carine v višini 25 odstotkov bi še posebej prizadele nemške proizvajalce, kot sta BMW in Mercedes. Liu Bin, strokovnjak pri CATARC, je ta predlog izrecno utemeljil s plani za kazenske dajatve v ZDA in Evropi.
Na borzah so se tečaji prizadetih avtomobilskih proizvajalcev odzvali negativno. Stuart Cole, glavni ekonomist pri finančni storitvi Equiti Capital, je komentarje iz Kitajske razlagal kot "jasno opozorilo".
Evropska komisija bo junija odločala o uvedbi protidampinških dajatev na kitajske električne avtomobile, s čimer bo sledila zgledu ZDA. Ameriški trgovinski predstavnik je predstavil podrobnosti o kazenskih dajatvah, ki naj bi se od avgusta povečale na 100 odstotkov. Poleg električnih avtomobilov so prizadeti tudi polprevodniki in številni drugi izdelki.
V avtomobilski industriji carinski načrti naletijo na ostro kritiko. Šef Stellantisa Carlos Tavares je carine označil za "večjo past", ki zgolj podžiga inflacijo, vendar ne preprečuje potrebne prilagoditve zahodnih avtomobilskih proizvajalcev na konkurenco iz Kitajske. Tudi šef BMW-ja Oliver Zipse je na glavni skupščini kritiziral carine in opozoril, da se velik del iz Kitajske uvoženih električnih vozil proizvaja s strani zahodnih proizvajalcev. BMW na primer iz Kitajske uvaža električnega Minija, Mercedes tam proizvaja Smarta, hčerinska družba Renaulta Dacia pa v Kitajski izdeluje Spring.
Tavares je poudaril, da imajo kitajski proizvajalci električnih avtomobilov trenutno 30-odstotno cenovno prednost. Da bi to uravnotežili, so potrebne družbene prilagoditve, s katerimi se evropske vlade trenutno ne želijo soočiti. Kljub temu je Stellantis v dobrih pogovorih z sindikati. "Večino časa se strinjajo z nami glede tveganja, s katerim se soočamo, in kako priti skozi ta čas."
Avtomobilska industrija se po besedah Tavaresa nahaja sredi "darwinističnega boja za preživetje". Cenovna vojna s kitajskimi konkurenti bo "zelo ostra". Kitajski proizvajalci avtomobilov, kot je BYD, načrtujejo prodajo do 1,5 milijona avtomobilov v Evropi in s tem doseganje desetodstotnega tržnega deleža. BYD in drugi nameravajo gradnjo lastnih tovarn v Evropi, kar bi lahko privedlo do nastanka do desetih tovarn. Tavares je opozoril na presežne kapacitete v primeru, da tržni delež kitajskih proizvajalcev še naprej raste.
Matična družba Opel, Stellantis, je nedavno ustanovila skupno podjetje s kitajskim proizvajalcem Leapmotor in si zagotovila pravico do distribucije vozil Leapmotor izven Kitajske. Poleg tega naj bi se vozila Leapmotor proizvajala v tovarnah Stellantis, s čimer naj bi razširili ponudbo cenovno dostopnih vozil. "Poskušamo postati sami Kitajci," je dejal Tavares. "Želimo postati del kitajske ofenzive."
Stanje ostaja napeto, medtem ko se morajo proizvajalci avtomobilov prilagajati na potencialne trgovinske ovire in izzive globalne konkurence.