Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Jamaika Uvozi
Tečaj
Trenutna vrednost Uvozi v Jamaika je 1,854 milijard USD. Uvozi v Jamaika so se zmanjšali na 1,854 milijard USD dne 1. 6. 2023, potem ko so bili 1,919 milijard USD dne 1. 3. 2023. Od 1. 3. 1992 do 1. 9. 2023 je bil povprečni BDP v Jamaika 1,22 milijard USD. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 6. 2008 z 2,44 milijard USD, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 6. 1992 z 395,09 mio. USD.
Uvozi ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Uvozi | |
---|---|
1. 3. 1992 | 399,14 mio. USD |
1. 6. 1992 | 395,09 mio. USD |
1. 9. 1992 | 456,06 mio. USD |
1. 12. 1992 | 525,11 mio. USD |
1. 3. 1993 | 450,09 mio. USD |
1. 6. 1993 | 525,37 mio. USD |
1. 9. 1993 | 588,40 mio. USD |
1. 12. 1993 | 625,38 mio. USD |
1. 3. 1994 | 491,96 mio. USD |
1. 6. 1994 | 524,20 mio. USD |
1. 9. 1994 | 555,21 mio. USD |
1. 12. 1994 | 661,83 mio. USD |
1. 3. 1995 | 650,14 mio. USD |
1. 6. 1995 | 775,17 mio. USD |
1. 9. 1995 | 769,08 mio. USD |
1. 12. 1995 | 887,82 mio. USD |
1. 3. 1996 | 737,51 mio. USD |
1. 6. 1996 | 749,11 mio. USD |
1. 9. 1996 | 775,96 mio. USD |
1. 12. 1996 | 908,52 mio. USD |
1. 3. 1997 | 736,83 mio. USD |
1. 6. 1997 | 819,15 mio. USD |
1. 9. 1997 | 876,84 mio. USD |
1. 12. 1997 | 892,80 mio. USD |
1. 3. 1998 | 758,67 mio. USD |
1. 6. 1998 | 814,87 mio. USD |
1. 9. 1998 | 775,32 mio. USD |
1. 12. 1998 | 876,38 mio. USD |
1. 3. 1999 | 706,76 mio. USD |
1. 6. 1999 | 786,61 mio. USD |
1. 9. 1999 | 768,91 mio. USD |
1. 12. 1999 | 880,62 mio. USD |
1. 3. 2000 | 840,29 mio. USD |
1. 6. 2000 | 864,76 mio. USD |
1. 9. 2000 | 850,20 mio. USD |
1. 12. 2000 | 932,56 mio. USD |
1. 3. 2001 | 904,34 mio. USD |
1. 6. 2001 | 874,11 mio. USD |
1. 9. 2001 | 873,63 mio. USD |
1. 12. 2001 | 924,44 mio. USD |
1. 3. 2002 | 826,36 mio. USD |
1. 6. 2002 | 893,45 mio. USD |
1. 9. 2002 | 1,02 milijard USD |
1. 12. 2002 | 965,22 mio. USD |
1. 3. 2003 | 992,49 mio. USD |
1. 6. 2003 | 933,66 mio. USD |
1. 9. 2003 | 921,05 mio. USD |
1. 12. 2003 | 965,39 mio. USD |
1. 3. 2004 | 933,14 mio. USD |
1. 6. 2004 | 981,55 mio. USD |
1. 9. 2004 | 1,00 milijard USD |
1. 12. 2004 | 1,18 milijard USD |
1. 3. 2005 | 1,13 milijard USD |
1. 6. 2005 | 1,22 milijard USD |
1. 9. 2005 | 1,29 milijard USD |
1. 12. 2005 | 1,24 milijard USD |
1. 3. 2006 | 1,44 milijard USD |
1. 6. 2006 | 1,40 milijard USD |
1. 9. 2006 | 1,55 milijard USD |
1. 12. 2006 | 1,42 milijard USD |
1. 3. 2007 | 1,60 milijard USD |
1. 6. 2007 | 1,66 milijard USD |
1. 9. 2007 | 1,78 milijard USD |
1. 12. 2007 | 2,01 milijard USD |
1. 3. 2008 | 2,08 milijard USD |
1. 6. 2008 | 2,44 milijard USD |
1. 9. 2008 | 2,38 milijard USD |
1. 12. 2008 | 1,62 milijard USD |
1. 3. 2009 | 1,26 milijard USD |
1. 6. 2009 | 1,17 milijard USD |
1. 9. 2009 | 1,33 milijard USD |
1. 12. 2009 | 1,39 milijard USD |
1. 3. 2010 | 1,20 milijard USD |
1. 6. 2010 | 1,28 milijard USD |
1. 9. 2010 | 1,29 milijard USD |
1. 12. 2010 | 1,50 milijard USD |
1. 3. 2011 | 1,43 milijard USD |
1. 6. 2011 | 1,59 milijard USD |
1. 9. 2011 | 1,78 milijard USD |
1. 12. 2011 | 1,72 milijard USD |
1. 3. 2012 | 1,58 milijard USD |
1. 6. 2012 | 1,55 milijard USD |
1. 9. 2012 | 1,69 milijard USD |
1. 12. 2012 | 1,59 milijard USD |
1. 3. 2013 | 1,66 milijard USD |
1. 6. 2013 | 1,41 milijard USD |
1. 9. 2013 | 1,46 milijard USD |
1. 12. 2013 | 1,67 milijard USD |
1. 3. 2014 | 1,44 milijard USD |
1. 6. 2014 | 1,47 milijard USD |
1. 9. 2014 | 1,50 milijard USD |
1. 12. 2014 | 1,50 milijard USD |
1. 3. 2015 | 1,27 milijard USD |
1. 6. 2015 | 1,32 milijard USD |
1. 9. 2015 | 1,23 milijard USD |
1. 12. 2015 | 1,25 milijard USD |
1. 3. 2016 | 1,06 milijard USD |
1. 6. 2016 | 1,15 milijard USD |
1. 9. 2016 | 1,19 milijard USD |
1. 12. 2016 | 1,25 milijard USD |
1. 3. 2017 | 1,26 milijard USD |
1. 6. 2017 | 1,34 milijard USD |
1. 9. 2017 | 1,47 milijard USD |
1. 12. 2017 | 1,52 milijard USD |
1. 3. 2018 | 1,48 milijard USD |
1. 6. 2018 | 1,48 milijard USD |
1. 9. 2018 | 1,63 milijard USD |
1. 12. 2018 | 1,63 milijard USD |
1. 3. 2019 | 1,65 milijard USD |
1. 6. 2019 | 1,67 milijard USD |
1. 9. 2019 | 1,56 milijard USD |
1. 12. 2019 | 1,57 milijard USD |
1. 3. 2020 | 1,38 milijard USD |
1. 6. 2020 | 1,01 milijard USD |
1. 9. 2020 | 1,11 milijard USD |
1. 12. 2020 | 1,31 milijard USD |
1. 3. 2021 | 1,33 milijard USD |
1. 6. 2021 | 1,43 milijard USD |
1. 9. 2021 | 1,53 milijard USD |
1. 12. 2021 | 1,75 milijard USD |
1. 3. 2022 | 1,81 milijard USD |
1. 6. 2022 | 1,95 milijard USD |
1. 9. 2022 | 2,09 milijard USD |
1. 12. 2022 | 1,97 milijard USD |
1. 3. 2023 | 1,92 milijard USD |
1. 6. 2023 | 1,85 milijard USD |
Uvozi Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 6. 2023 | 1,854 milijard USD |
1. 3. 2023 | 1,919 milijard USD |
1. 12. 2022 | 1,965 milijard USD |
1. 9. 2022 | 2,089 milijard USD |
1. 6. 2022 | 1,948 milijard USD |
1. 3. 2022 | 1,807 milijard USD |
1. 12. 2021 | 1,749 milijard USD |
1. 9. 2021 | 1,526 milijard USD |
1. 6. 2021 | 1,425 milijard USD |
1. 3. 2021 | 1,326 milijard USD |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Uvozi
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇯🇲 Denarni tokovi | 28,66 mio. USD | 224,89 mio. USD | Četrtletje |
🇯🇲 Dolg države do BDP | 66,4 % of GDP | 62,1 % of GDP | Letno |
🇯🇲 Izvozi | 493,52 mio. USD | 505,158 mio. USD | Četrtletje |
🇯🇲 Prenosi | 3,37 milijard USD | 3,44 milijard USD | Letno |
🇯🇲 Tekoči račun | 228,9 mio. USD | 250,37 mio. USD | Četrtletje |
🇯🇲 Tekoči račun do BDP | −3,2 % of GDP | 0,7 % of GDP | Letno |
🇯🇲 Terorizem indeks | 0 Points | 0 Points | Letno |
🇯🇲 Trgovinska bilanca | −1,349 milijard USD | −1,349 milijard USD | Četrtletje |
🇯🇲 Tuje neposredne investicije | 93,15 mio. USD | 110 mio. USD | Četrtletje |
🇯🇲 Zunanji dolg | 14,088 milijard USD | 14,002 milijard USD | Četrtletje |
Jamajka predvsem uvaža nafto, etanol, pšenico, lug, električne naprave, vozila, kovine in riž. Glavni uvozni partner Jamajke so Združene države Amerike (42 odstotkov celotnega uvoza). Ostali uvozni partnerji vključujejo Venezuelo, Trinidad in Tobago, Kitajsko, Brazilijo, Japonsko, Kanado, Združeno kraljestvo in Mehiko.
Makro strani za druge države v Amerika
- 🇦🇷Argentina
- 🇦🇼Aruba
- 🇧🇸Bahami
- 🇧🇧Barbados
- 🇧🇿Belize
- 🇧🇲Bermuda
- 🇧🇴Bolivija
- 🇧🇷Brazilija
- 🇨🇦Kanada
- 🇰🇾Kajmanski otoki
- 🇨🇱Čile
- 🇨🇴Kolumbija
- 🇨🇷Costa Rica
- 🇨🇺Kuba
- 🇩🇴Dominikanska republika
- 🇪🇨Ecuador
- 🇸🇻El Salvador
- 🇬🇹Gvatemala
- 🇬🇾Gvajana
- 🇭🇹Haiti
- 🇭🇳Honduras
- 🇲🇽Mehika
- 🇳🇮Nikaragva
- 🇵🇦Panama
- 🇵🇾Paragvaj
- 🇵🇪Peru
- 🇵🇷Portoriko
- 🇸🇷Surinam
- 🇹🇹Trinidad in Tobago
- 🇺🇸Združene države America
- 🇺🇾Urugvaj
- 🇻🇪Venezuela
- 🇦🇬Antigva in Barbuda
- 🇩🇲Dominika
- 🇬🇩Grenada
Kaj je Uvozi
Uvozi so ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razumevanju ekonomske slike neke države. Spletna stran eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje makroekonomskih podatkov, posebno pozornost namenja temu segmentu, saj uvozi ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na življenjski standard prebivalcev, trgovinski saldo in celotno ekonomsko politiko države. Pojem uvozov zajema blago in storitve, ki jih država pridobi iz tujine za domačo porabo ali nadaljnjo predelavo. Natančna analiza uvozov je ključnega pomena za oblikovanje strateških gospodarskih načrtov in politik. Uvozno dejavnost moramo razumeti kot dvosmeren proces, ki vključuje ekonomske, politične in socialne komponente. Eden izmed glavnih razlogov za uvoz je potreba po dobrinah in storitvah, ki jih domača proizvodnja ne more zagotoviti v zadostnih količinah ali s potrebno kakovostjo. To vključuje širok spekter proizvodov, od surovin in polizdelkov do končnih izdelkov in tehnoloških inovacij. Pomembno je poudariti, da uvozi omogočajo dostop do sodobne tehnologije in inovacij, ki lahko spodbudijo domačo proizvodnjo in konkurenčnost. Uvozi imajo večplastne učinke na nacionalno gospodarstvo. Prvi vidik je neposredni vpliv na plačilno bilanco države. V primeru, ko vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se pogosto soočamo s trgovinskim primanjkljajem. To pomeni, da država porabi več tujega denarja, kot ga zasluži s svojimi izvozi, kar lahko povzroča pritisk na devizne rezerve in nacionalno valuto. Uvozi vplivajo tudi na stopnjo inflacije. Uvoz cenejših blaga iz trgovinskih partnerjev lahko pomaga znižati cene na domačem trgu in s tem zadržati inflacijo. Na drugi strani pa uvoz dražjih surovin ali končnih izdelkov lahko poveča stroške proizvodnje in prispeva k višjim cenam v trgovinah, kar posledično vodi k inflacijski spirali. Nenazadnje so uvozi tesno povezani z zaposlovanjem. Zvišanje uvoza lahko pomeni nizko povpraševanje po domačih proizvodih, kar lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in zmanjšanje števila delovnih mest. Po drugi strani pa uvozi lahko omogočijo dostop do cenovno ugodnejših inputov, kar lahko poveča konkurenčnost domačih podjetij in spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Poleg ekonomskih vidikov imajo uvozi tudi politične in socialne razsežnosti. Politični odnosi med državami močno vplivajo na uvozne politike, kot so carinske stopnje in uvozne kvote. Gradnja in vzdrževanje stabilnih mednarodnih odnosov je zato ključno za nemoteno delovanje uvoznega sektorja. Kulturni in socialni vpliv uvozov pa se kaže skozi širjenje raznolike prehrane, oblačil, tehnologije in drugih izdelkov, ki prispevajo k razvoju in obogatitvi domače kulture. Uvozi omogočajo prebivalstvu dostop do proizvodov iz vseh delov sveta in s tem širijo obzorja ter povečujejo kvaliteto življenja. Eulerpool kot strokovna platforma za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja natančne in ažurne podatke o uvozih, ki so ključni za analizo in razumevanje gospodarskih tokov. Podatki, ki jih ponujamo, vključujejo različne parametre, kot so vrednost uvoženega blaga, države izvora, vrste uvoženih proizvodov in časovne serije, ki omogočajo spremljanje trendov in oblikovanje dolgoročnih strategij. Pomembno je, da napredne analize podatkov o uvozih vključujejo tudi bolj zapletene metrike, kot so uvozna elastičnost, ki meri odzivnost povpraševanja po uvoženih dobrinah glede na spremembe cen, ter razmerje med uvozi in domačo proizvodnjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Zgoščeni in vizualno predstavljeni podatki na spletni strani eulerpool omogočajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, ki so potrebne za sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Naši uporabniki, ki vključujejo ekonomske analitike, raziskovalce, vladne uradnike in poslovne odločevalce, lahko s pomočjo teh podatkov prepoznajo tržne priložnosti, potencialna tveganja in oblikujejo strategije za učinkovitejše upravljanje poslovanja. Skupaj z analizo uvozov ponujamo tudi primerjalne podatke, ki omogočajo primerjavo med različnimi državami in regijami. To je pomembno orodje za razumevanje globalnih ekonomskih tokov in tržnih dinamike. Z vključitvijo podatkov o uvozih v širše makroekonomske analize lahko pridobimo celovitejši vpogled v stanje nacionalnega gospodarstva in oblikujemo bolj trajnostne gospodarske politike. V sklepnem delu moramo poudariti, da so uvozi nenehno spreminjajoče se področje, ki zahteva stalno pozornost in prilagodljivost. Izpostavljenost globalnim trgom nam lahko prinese številne prednosti, vendar tudi tveganja, kot so gospodarski šoki, politična nestabilnost in cenovna nihanja. Z natančnimi in ažurnimi podatki o uvozih, ki jih ponujamo na eulerpool, želimo prispevati k boljši obveščenosti in pripravljenosti naših uporabnikov na te izzive. Skrbna analiza in razumevanje uvozov sta torej ključna za oblikovanje uspešne gospodarske strategije in trajnostnega razvoja. Eulerpool stoji ob strani vsem, ki iščejo zanesljive informacije in vpoglede v kompleksni svet makroekonomije, z namenom spodbujanja gospodarstvenikov k sprejemanju premišljenih poslovnih odločitev ter prispevanju k stabilni in prosperitetni gospodarski prihodnosti.