Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Danska Umik zalog zemeljskega plina
Tečaj
Trenutna vrednost Umik zalog zemeljskega plina v Danska je 42,633 GWh/d. Umik zalog zemeljskega plina v Danska se je povečal na 42,633 GWh/d dne 1. 8. 2024, po tem, ko je bil 7,071 GWh/d dne 1. 7. 2024. Od 2. 1. 2011 do 12. 8. 2024 je bil povprečni BDP v Danska 27,49 GWh/d. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 8. 2. 2012 z 226,20 GWh/d, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 3. 8. 2011 z 0 GWh/d.
Umik zalog zemeljskega plina ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Odjem zalog zemeljskega plina | |
---|---|
1. 2. 2011 | 52,95 GWh/d |
1. 3. 2011 | 26,15 GWh/d |
1. 4. 2011 | 9,94 GWh/d |
1. 5. 2011 | 13,61 GWh/d |
1. 6. 2011 | 13,00 GWh/d |
1. 7. 2011 | 20,29 GWh/d |
1. 8. 2011 | 7,54 GWh/d |
1. 9. 2011 | 8,60 GWh/d |
1. 10. 2011 | 8,42 GWh/d |
1. 11. 2011 | 37,15 GWh/d |
1. 12. 2011 | 37,74 GWh/d |
1. 1. 2012 | 45,46 GWh/d |
1. 2. 2012 | 97,08 GWh/d |
1. 3. 2012 | 25,27 GWh/d |
1. 4. 2012 | 13,31 GWh/d |
1. 5. 2012 | 14,36 GWh/d |
1. 6. 2012 | 17,43 GWh/d |
1. 7. 2012 | 12,82 GWh/d |
1. 8. 2012 | 12,82 GWh/d |
1. 9. 2012 | 20,06 GWh/d |
1. 10. 2012 | 8,79 GWh/d |
1. 11. 2012 | 10,90 GWh/d |
1. 12. 2012 | 67,87 GWh/d |
1. 1. 2013 | 75,03 GWh/d |
1. 2. 2013 | 86,08 GWh/d |
1. 3. 2013 | 56,84 GWh/d |
1. 4. 2013 | 31,39 GWh/d |
1. 5. 2013 | 17,23 GWh/d |
1. 6. 2013 | 6,51 GWh/d |
1. 7. 2013 | 1,68 GWh/d |
1. 8. 2013 | 7,31 GWh/d |
1. 9. 2013 | 3,20 GWh/d |
1. 10. 2013 | 5,61 GWh/d |
1. 11. 2013 | 9,50 GWh/d |
1. 12. 2013 | 29,26 GWh/d |
1. 1. 2014 | 78,86 GWh/d |
1. 2. 2014 | 53,61 GWh/d |
1. 3. 2014 | 16,55 GWh/d |
1. 4. 2014 | 27,87 GWh/d |
1. 5. 2014 | 5,70 GWh/d |
1. 6. 2014 | 28,82 GWh/d |
1. 7. 2014 | 14,21 GWh/d |
1. 8. 2014 | 6,36 GWh/d |
1. 9. 2014 | 4,51 GWh/d |
1. 10. 2014 | 6,61 GWh/d |
1. 11. 2014 | 17,48 GWh/d |
1. 12. 2014 | 34,62 GWh/d |
1. 1. 2015 | 109,42 GWh/d |
1. 2. 2015 | 118,28 GWh/d |
1. 3. 2015 | 62,17 GWh/d |
1. 4. 2015 | 26,41 GWh/d |
1. 5. 2015 | 6,25 GWh/d |
1. 6. 2015 | 4,18 GWh/d |
1. 7. 2015 | 4,25 GWh/d |
1. 8. 2015 | 2,59 GWh/d |
1. 9. 2015 | 5,98 GWh/d |
1. 10. 2015 | 12,66 GWh/d |
1. 11. 2015 | 20,24 GWh/d |
1. 12. 2015 | 26,20 GWh/d |
1. 1. 2016 | 78,61 GWh/d |
1. 2. 2016 | 66,68 GWh/d |
1. 3. 2016 | 43,80 GWh/d |
1. 4. 2016 | 18,89 GWh/d |
1. 5. 2016 | 4,64 GWh/d |
1. 6. 2016 | 5,43 GWh/d |
1. 7. 2016 | 6,91 GWh/d |
1. 8. 2016 | 6,29 GWh/d |
1. 9. 2016 | 12,42 GWh/d |
1. 10. 2016 | 14,08 GWh/d |
1. 11. 2016 | 47,92 GWh/d |
1. 12. 2016 | 62,16 GWh/d |
1. 1. 2017 | 68,80 GWh/d |
1. 2. 2017 | 93,72 GWh/d |
1. 3. 2017 | 51,58 GWh/d |
1. 4. 2017 | 9,22 GWh/d |
1. 5. 2017 | 7,10 GWh/d |
1. 6. 2017 | 7,91 GWh/d |
1. 7. 2017 | 6,31 GWh/d |
1. 8. 2017 | 7,07 GWh/d |
1. 9. 2017 | 7,71 GWh/d |
1. 10. 2017 | 13,09 GWh/d |
1. 11. 2017 | 22,77 GWh/d |
1. 12. 2017 | 45,88 GWh/d |
1. 1. 2018 | 95,33 GWh/d |
1. 12. 2023 | 6,83 GWh/d |
1. 1. 2024 | 51,82 GWh/d |
1. 2. 2024 | 45,19 GWh/d |
1. 3. 2024 | 38,47 GWh/d |
1. 4. 2024 | 27,59 GWh/d |
1. 5. 2024 | 7,73 GWh/d |
1. 6. 2024 | 5,90 GWh/d |
1. 7. 2024 | 7,07 GWh/d |
1. 8. 2024 | 42,63 GWh/d |
Umik zalog zemeljskega plina Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 8. 2024 | 42,633 GWh/d |
1. 7. 2024 | 7,071 GWh/d |
1. 6. 2024 | 5,9 GWh/d |
1. 5. 2024 | 7,726 GWh/d |
1. 4. 2024 | 27,593 GWh/d |
1. 3. 2024 | 38,474 GWh/d |
1. 2. 2024 | 45,186 GWh/d |
1. 1. 2024 | 51,819 GWh/d |
1. 12. 2023 | 6,83 GWh/d |
1. 1. 2018 | 95,327 GWh/d |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Umik zalog zemeljskega plina
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇩🇰 Inventar zalog zemeljskega plina | 7,139 TWh | 7,158 TWh | frequency_daily |
🇩🇰 Kapaciteta zalog zemeljskega plina | 10,372 TWh | 10,372 TWh | frequency_daily |
🇩🇰 Vbrizgavanje zalog zemeljskega plina | 19,65 GWh/d | 11,06 GWh/d | frequency_daily |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Umik zalog zemeljskega plina
Naravni plini igrajo ključna vlogo v energetskem sektorju, saj predstavljajo enega najpomembnejših virov energije v sodobnem gospodarstvu. Poudarek na "Natural Gas Stocks Withdrawal" ali umiku zalog zemeljskega plina je v makroekonomskem kontekstu še posebej pomemben, saj te spremembe bistveno vplivajo na tržne razmere, cene energentov in širše gospodarsko okolje. Na portalu Eulerpool, kjer se profesionalno ukvarjamo z prikazom makroekonomskih podatkov, si prizadevamo uporabnikom zagotoviti natančne in ažurne informacije o tej pomembni kategoriji. Za razumevanje pomena umika zalog zemeljskega plina je ključnega pomena najprej razumeti, kako naravni plin deluje kot surovina. Zemeljski plin je fosilno gorivo, ki nastane naravno iz ostankov rastlin in živali, zakopanih globoko pod zemljo milijone let. Njegova pridobitev, shranjevanje in poraba so tesno povezani z gospodarskimi dejavniki kot so naraščajoče povpraševanje po energiji, sezonske potrebe in geopolitične razmere. Naravni plin se pogosto shranjuje v podzemnih skladiščih v obliki zalog, ki jih nato v določenih obdobjih leta umikamo oziroma porabljamo. Ta umik zalog naravnega plina je sezonsko pogojen; pozimi se zaradi ogrevanja povečajo potrebe po energiji in posledično se več zalog umakne iz skladišč. Poleti, ko so potrebe po ogrevanju manjše, se naravni plin bolj pogosto skladišči. Pomen umika zalog zemeljskega plina se odraža na električnem trgu, saj vpliva na ceno električne energije. Kadar se zaloge hitro umikajo in so razpoložljive količine omejene, lahko to vodi v povečanje cen. Na drugi strani pa obratni učinek velja, kadar so zaloge polne in povpraševanje nižje, kar lahko zmanjšuje cene energentov. Na platformi Eulerpool analiziramo te trende in nudimo uporabnikom pomembne vpoglede, ki jim pomagajo sprejemati informirane odločitve glede investiranja v energetskem sektorju. Umik zalog zemeljskega plina je povezan tudi s širšimi makroekonomskimi kazalniki, kot so bruto domači proizvod (BDP), industrijska proizvodnja in stopnja zaposlenosti. Zemeljski plin je ključni vir energije za številne industrijske procese, zato lahko spremembe v zalogah neposredno vplivajo na gospodarsko aktivnost. Visoke cene zemeljskega plina lahko povečajo stroške proizvodnje, kar lahko vodi v višje končne cene izdelkov in morebitne pritiske na inflacijo. Te makroekonomske spremenljivke so integralni del analitičnih storitev, ki jih nudimo na platformi Eulerpool, pri čemer uporabnikom ponujamo celovite analize in napovedi. Pri analizi umika zalog zemeljskega plina je treba upoštevati tudi vpliv geopolitičnih dejavnikov. Globalni dogodki, kot so politične nestabilnosti, mednarodni konflikti ali trgovinske vojne, lahko pomembno vplivajo na oskrbo in cene zemeljskega plina. Države, ki so velike proizvajalke zemeljskega plina, kot so Rusija, Združeni arabski emirati in Združene države Amerike, imajo pomembno vlogo pri oblikovanju svetovnih zalog in cen zemeljskega plina. Premiki v teh državah lahko povzročijo volatilnost na trgu in s tem vplivajo na umik zalog. Poleg varnostnih vidikov so tudi okoljski premisleki pomemben dejavnik pri umiku zalog zemeljskega plina. Zemeljski plin je sicer čistejši vir energije v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi, vendar še vedno prispeva k emisijam toplogrednih plinov. V luči globalnih podnebnih ciljev in prehoda na obnovljive vire energije se spreminjajo tudi politike in predpisi, ki urejajo skladiščenje in porabo zemeljskega plina. Na platformi Eulerpool skrbno spremljamo tudi te regulatorne spremembe in jih vključujemo v naše analize. Razumevanje dinamik umika zalog zemeljskega plina zahteva celosten pristop in poglobljeno analizo več različnih vidikov. Na Eulerpool razumemo pomen teh dinamik za investitorje, podjetja in organizacije, ki so na kakršenkoli način povezane z energetskim sektorjem. Naša platforma omogoča dostop do zanesljivih, ažuriranih in poglobljenih makroekonomskih podatkov, ki podpirajo strateško odločanje. V zaključku je potrebno poudariti, da so spremembe v zalogah zemeljskega plina in njihovo upravljanje ključna za stabilnost energetskega trga in širšega gospodarskega okolja. Naša naloga na platformi Eulerpool je, da uporabnikom zagotovimo orodja in informacije, ki jim omogočajo boljše razumevanje teh kompleksnih dinamik in sprejemanje bolj informiranih poslovnih odločitev. Na ta način prispevamo k večji preglednosti na trgu in boljšemu razumevanju makroekonomskih trendov, ki vplivajo na naš vsakdan.