Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Nemčija Zaposlitev za polni delovni čas
Tečaj
Trenutna vrednost Zaposlitev za polni delovni čas v Nemčija znaša 29,224 mio. . Zaposlitev za polni delovni čas v Nemčija se je zmanjšala na 29,224 mio. dne 1. 6. 2024, potem ko je bila 29,435 mio. dne 1. 3. 2024. Od 1. 6. 1998 do 1. 9. 2024 je povprečni BDP v Nemčija znašal 28,68 mio. . Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2019 z 30,46 mio. , medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2006 z 26,75 mio. .
Zaposlitev za polni delovni čas ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Polni delovni čas | |
---|---|
1. 6. 1998 | 28,86 mio. |
1. 6. 1999 | 29,09 mio. |
1. 6. 2000 | 29,11 mio. |
1. 6. 2001 | 28,95 mio. |
1. 6. 2002 | 28,57 mio. |
1. 6. 2003 | 27,99 mio. |
1. 6. 2004 | 27,37 mio. |
1. 3. 2005 | 27,13 mio. |
1. 6. 2005 | 27,30 mio. |
1. 9. 2005 | 27,73 mio. |
1. 12. 2005 | 27,64 mio. |
1. 3. 2006 | 26,75 mio. |
1. 6. 2006 | 27,28 mio. |
1. 9. 2006 | 27,65 mio. |
1. 12. 2006 | 27,89 mio. |
1. 3. 2007 | 27,22 mio. |
1. 6. 2007 | 27,71 mio. |
1. 9. 2007 | 28,27 mio. |
1. 12. 2007 | 28,43 mio. |
1. 3. 2008 | 27,89 mio. |
1. 6. 2008 | 27,98 mio. |
1. 9. 2008 | 28,80 mio. |
1. 12. 2008 | 28,85 mio. |
1. 3. 2009 | 28,12 mio. |
1. 6. 2009 | 28,06 mio. |
1. 9. 2009 | 28,10 mio. |
1. 12. 2009 | 28,65 mio. |
1. 3. 2010 | 27,44 mio. |
1. 6. 2010 | 27,59 mio. |
1. 9. 2010 | 27,93 mio. |
1. 12. 2010 | 28,16 mio. |
1. 3. 2011 | 27,65 mio. |
1. 6. 2011 | 28,08 mio. |
1. 9. 2011 | 28,40 mio. |
1. 12. 2011 | 28,66 mio. |
1. 3. 2012 | 28,00 mio. |
1. 6. 2012 | 28,30 mio. |
1. 9. 2012 | 28,69 mio. |
1. 12. 2012 | 28,70 mio. |
1. 3. 2013 | 28,03 mio. |
1. 6. 2013 | 28,28 mio. |
1. 9. 2013 | 28,47 mio. |
1. 12. 2013 | 28,59 mio. |
1. 3. 2014 | 28,28 mio. |
1. 6. 2014 | 28,45 mio. |
1. 9. 2014 | 28,74 mio. |
1. 12. 2014 | 28,88 mio. |
1. 3. 2015 | 28,49 mio. |
1. 6. 2015 | 28,40 mio. |
1. 9. 2015 | 28,75 mio. |
1. 12. 2015 | 29,09 mio. |
1. 3. 2016 | 29,14 mio. |
1. 6. 2016 | 29,16 mio. |
1. 9. 2016 | 29,66 mio. |
1. 12. 2016 | 29,79 mio. |
1. 3. 2017 | 29,31 mio. |
1. 6. 2017 | 29,34 mio. |
1. 9. 2017 | 30,03 mio. |
1. 12. 2017 | 29,74 mio. |
1. 3. 2018 | 29,62 mio. |
1. 6. 2018 | 29,38 mio. |
1. 9. 2018 | 29,97 mio. |
1. 12. 2018 | 29,99 mio. |
1. 3. 2019 | 29,79 mio. |
1. 6. 2019 | 29,45 mio. |
1. 9. 2019 | 29,92 mio. |
1. 12. 2019 | 30,46 mio. |
1. 3. 2021 | 28,51 mio. |
1. 6. 2021 | 28,70 mio. |
1. 9. 2021 | 29,20 mio. |
1. 12. 2021 | 29,15 mio. |
1. 3. 2022 | 29,28 mio. |
1. 6. 2022 | 29,41 mio. |
1. 9. 2022 | 29,56 mio. |
1. 12. 2022 | 29,67 mio. |
1. 3. 2023 | 29,35 mio. |
1. 6. 2023 | 29,43 mio. |
1. 9. 2023 | 29,59 mio. |
1. 12. 2023 | 29,65 mio. |
1. 3. 2024 | 29,43 mio. |
1. 6. 2024 | 29,22 mio. |
Zaposlitev za polni delovni čas Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 6. 2024 | 29,224 mio. |
1. 3. 2024 | 29,435 mio. |
1. 12. 2023 | 29,65 mio. |
1. 9. 2023 | 29,594 mio. |
1. 6. 2023 | 29,433 mio. |
1. 3. 2023 | 29,352 mio. |
1. 12. 2022 | 29,668 mio. |
1. 9. 2022 | 29,565 mio. |
1. 6. 2022 | 29,412 mio. |
1. 3. 2022 | 29,283 mio. |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Zaposlitev za polni delovni čas
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇩🇪 Brezposelne osebe | 2,86 mio. | 2,856 mio. | Mesečno |
🇩🇪 Delo s skrajšanim delovnim časom | 12,102 mio. | 12,152 mio. | Četrtletje |
🇩🇪 Harmonizirana stopnja brezposelnosti | 3,5 % | 3,5 % | Mesečno |
🇩🇪 Minimalne plače | 12,41 EUR/Hour | 12 EUR/Hour | Letno |
🇩🇪 plače | 4.1 EUR/Month | 3.975 EUR/Month | Letno |
🇩🇪 Plače v proizvodnji | 100,44 points | 115,3 points | Mesečno |
🇩🇪 Pokojninska starost moških | 66 Years | 65,92 Years | Letno |
🇩🇪 prebivalstvo | 84,7 mio. | 84,4 mio. | Letno |
🇩🇪 Produktivnost | 92,6 points | 94,2 points | Mesečno |
🇩🇪 Prosta delovna mesta | 696.01 | 698.87 | Mesečno |
🇩🇪 Rast plač | 2,9 % | 3,1 % | Četrtletje |
🇩🇪 Razmerje med ponudbo delovnih mest | 3,1 % | 3,5 % | Četrtletje |
🇩🇪 Sprememba števila brezposelnih | 7 | 27 | Mesečno |
🇩🇪 Sprememba zaposlenosti | −0,1 % | 0,1 % | Četrtletje |
🇩🇪 Stopnja brezposelnosti | 6 % | 6 % | Mesečno |
🇩🇪 Stopnja brezposelnosti mladih | 6,5 % | 6,5 % | Mesečno |
🇩🇪 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti | 0,9 % | 0,9 % | Četrtletje |
🇩🇪 Stopnja zaposlenosti | 77,4 % | 77,4 % | Četrtletje |
🇩🇪 Stopnja zaposlenosti | 79,9 % | 80 % | Četrtletje |
🇩🇪 Stroški dela | 116,91 points | 116,05 points | Četrtletje |
🇩🇪 Upokojitvena starost žensk | 66 Years | 65,92 Years | Letno |
🇩🇪 Zaposleni | 45,878 mio. | 45,881 mio. | Mesečno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Zaposlitev za polni delovni čas
Eulerpool je profesionalna spletna stran, namenjena prikazovanju makroekonomskih podatkov, ki so ključen vir informacij za analitike, ekonomiste, vlagatelje in druge strokovnjake. Ena ključnih kategorij v našem naboru podatkov je "Polna zaposlenost", ki predstavlja temeljni kazalec zdravega gospodarstva. Razumevanje koncepta polne zaposlenosti in njegovih implikacij na širše makroekonomsko okolje je bistvenega pomena za oblikovanje informiranih poslovnih in investicijskih strategij. V tem članku bomo podrobno obravnavali pomen, merjenje, vplive in trende polne zaposlenosti v Sloveniji in širše. Polna zaposlenost se nanaša na gospodarsko stanje, kjer je praktično vsak posameznik, ki želi in je sposoben delati po sprejemljivi plači ter v razpoložljivem delovnem času, zaposlen. V makroekonomiji polna zaposlenost ne pomeni absolutne odprave brezposelnosti, saj vedno obstaja naravna stopnja brezposelnosti, ki vključuje frikcijsko in strukturno brezposelnost. Frikcijska brezposelnost je povezana s kratkotrajnimi prehodi med delovnimi mesti, medtem ko strukturna brezposelnost izhaja iz neskladja med spretnostmi delovne sile in potrebami delodajalcev. Merjenje polne zaposlenosti je naloga nacionalnega statističnega urada, ki redno zbira in objavlja podatke o stopnji zaposlenosti in brezposelnosti. Ti podatki so ključni za analizo trga dela, saj omogočajo vpogled v splošno gospodarsko aktivnost. V Sloveniji Statistični urad Republike Slovenije (SURS) poroča o stopnji zaposlenosti in brezposelnosti na podlagi anket in administrativnih podatkov. Stopnja zaposlenosti označuje odstotek aktivne delovne sile, ki je trenutno zaposlen, medtem ko stopnja brezposelnosti predstavlja odstotek delovne sile, ki aktivno išče zaposlitev, a je brez dela. Polna zaposlenost ima več pozitivnih učinkov na gospodarstvo. Prvič, poveča gospodarsko rast, saj več zaposlenih ljudi pomeni večjo proizvodnjo dobrin in storitev. Z višanjem zaposlenosti narašča tudi razpoložljivi dohodek prebivalstva, kar pospešuje potrošnjo in povpraševanje po izdelkih in storitvah. Drugič, polna zaposlenost prispeva k zmanjšanju socialnih neenakosti, saj več zaposlenih ljudi omogoča boljšo porazdelitev dohodkov v družbi. Tretjič, višja stopnja zaposlenosti izboljša javnofinančno stanje, saj pomeni večje davčne prihodke in manjše izdatke za socialne transferje, kot so nadomestila za brezposelnost. Kljub številnim prednostim polne zaposlenosti obstajajo tudi izzivi in tveganja, ki jih moramo upoštevati. Previsoka stopnja zaposlenosti lahko privede do pomanjkanja delovne sile, kar zvišuje stroške dela in s tem inflacijske pritiske. Poleg tega lahko prevelika zaposlenost vodi v zmanjšanje produktivnosti, če podjetja zaposlujejo manj kvalificirane delavce, da bi zapolnila mesta, kar posledično vpliva na gospodarsko učinkovitost in konkurenčnost. V Sloveniji je trg dela zelo dinamičen in odraža številne makroekonomske dejavnike, kot so gospodarska rast, tehnološke spremembe, demografske gibanja in državne politike. V zadnjih letih je Slovenija dosegla relativno visoko stopnjo zaposlenosti, kar je odraz izboljšanja gospodarskih razmer po globalni finančni krizi in pandemiji COVID-19. Vlada je uvedla vrsto ukrepov za spodbujanje zaposlovanja, vključno z davčnimi olajšavami za delodajalce, subvencijami za zaposlovanje mladih in dolgotrajno brezposelnih ter investicijami v izobraževanje in usposabljanje delovne sile. Kljub tem pozitivnim trendom ostajajo nekateri izzivi, kot so staranje prebivalstva, nizka stopnja zaposlenosti med mladimi in dolgotrajna brezposelnost nekaterih skupin prebivalstva. Da bi ohranili in izboljšali stopnjo polne zaposlenosti, je potrebno nadaljnje ukrepanje na področju aktivne politike trga dela in strukturnih reform. Poudarek mora biti na prilagodljivosti trga dela, podpori inovacijam in digitalizaciji ter spodbujanju vseživljenjskega učenja. Eulerpool kot profesionalna spletna stran za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja uporabnikom podroben vpogled v ključne kazalnike polne zaposlenosti. Naši podatki omogočajo analiziranje trendov v zaposlenosti, ocenjevanje vplivov gospodarskih politik in prepoznavanje priložnosti ter tveganj za investitorje in poslovne subjekte. Z dostopom do zanesljivih in ažurnih podatkov lahko uporabniki izoblikujejo bolje informirane odločitve, ki temeljijo na trdnih ekonomskih analizah. V zaključku lahko rečemo, da je polna zaposlenost glavna komponenta zdravega in uspešnega gospodarstva. Njeno natančno spremljanje in analiziranje pomagata pri oblikovanju učinkovitih gospodarskih politik in strateških odločitev. S pomočjo platforme Eulerpool lahko uporabniki razumejo kompleksen svet makroekonomskih podatkov, kar jih opremi z znanjem in orodji, potrebnimi za uspešno navigacijo v sodobnih gospodarskih okoljih. Če želite poglobljene analize, aktualne podatke ter profesionalne vpoglede v področje polne zaposlenosti in druge makroekonomske kategorije, obiščite spletno stran Eulerpool in postanite del naše skupnosti strokovnjakov ter analitikov.