Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Švica Razmerje med ceno in najemnino
Tečaj
Trenutna vrednost Razmerje med ceno in najemnino v Švica je 125,455 . Razmerje med ceno in najemnino v Švica se je povečalo na 125,455 na 1. 9. 2023, potem ko je bilo 125,356 na 1. 6. 2023. Od 1. 3. 1970 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Švica 98,92 . Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena na 1. 6. 1989 z 142,94 , medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na 1. 9. 2002 z 74,04 .
Razmerje med ceno in najemnino ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Razmerje med ceno in najemnino | |
---|---|
1. 3. 1970 | 90,64 |
1. 6. 1970 | 91,83 |
1. 9. 1970 | 92,44 |
1. 12. 1970 | 94,76 |
1. 3. 1971 | 97,08 |
1. 6. 1971 | 96,03 |
1. 9. 1971 | 98,12 |
1. 12. 1971 | 98,88 |
1. 3. 1972 | 101,87 |
1. 6. 1972 | 107,54 |
1. 9. 1972 | 110,10 |
1. 12. 1972 | 113,99 |
1. 3. 1973 | 121,06 |
1. 6. 1973 | 118,61 |
1. 9. 1973 | 121,63 |
1. 12. 1973 | 118,95 |
1. 3. 1974 | 116,51 |
1. 6. 1974 | 113,67 |
1. 9. 1974 | 110,83 |
1. 12. 1974 | 107,05 |
1. 3. 1975 | 99,81 |
1. 6. 1975 | 94,77 |
1. 9. 1975 | 92,02 |
1. 12. 1975 | 89,82 |
1. 3. 1976 | 87,80 |
1. 6. 1976 | 87,35 |
1. 9. 1976 | 83,76 |
1. 12. 1976 | 86,53 |
1. 3. 1977 | 84,99 |
1. 6. 1977 | 86,04 |
1. 9. 1977 | 86,61 |
1. 12. 1977 | 85,72 |
1. 3. 1978 | 86,55 |
1. 6. 1978 | 88,28 |
1. 9. 1978 | 89,72 |
1. 12. 1978 | 92,74 |
1. 3. 1979 | 94,25 |
1. 6. 1979 | 94,99 |
1. 9. 1979 | 97,59 |
1. 12. 1979 | 100,41 |
1. 3. 1980 | 104,37 |
1. 6. 1980 | 104,43 |
1. 9. 1980 | 106,48 |
1. 12. 1980 | 105,50 |
1. 3. 1981 | 108,71 |
1. 6. 1981 | 112,65 |
1. 9. 1981 | 111,61 |
1. 12. 1981 | 111,08 |
1. 3. 1982 | 110,70 |
1. 6. 1982 | 106,33 |
1. 9. 1982 | 104,34 |
1. 12. 1982 | 105,15 |
1. 3. 1983 | 102,48 |
1. 6. 1983 | 104,23 |
1. 9. 1983 | 106,34 |
1. 12. 1983 | 107,55 |
1. 3. 1984 | 106,87 |
1. 6. 1984 | 109,40 |
1. 9. 1984 | 108,89 |
1. 12. 1984 | 108,41 |
1. 3. 1985 | 110,61 |
1. 6. 1985 | 109,46 |
1. 9. 1985 | 110,17 |
1. 12. 1985 | 110,58 |
1. 3. 1986 | 113,08 |
1. 6. 1986 | 111,23 |
1. 9. 1986 | 112,51 |
1. 12. 1986 | 113,62 |
1. 3. 1987 | 113,29 |
1. 6. 1987 | 116,76 |
1. 9. 1987 | 118,02 |
1. 12. 1987 | 118,61 |
1. 3. 1988 | 123,31 |
1. 6. 1988 | 127,54 |
1. 9. 1988 | 130,34 |
1. 12. 1988 | 140,41 |
1. 3. 1989 | 139,94 |
1. 6. 1989 | 142,94 |
1. 9. 1989 | 142,81 |
1. 12. 1989 | 141,60 |
1. 3. 1990 | 137,54 |
1. 6. 1990 | 131,36 |
1. 9. 1990 | 129,16 |
1. 12. 1990 | 123,40 |
1. 3. 1991 | 119,48 |
1. 6. 1991 | 116,64 |
1. 9. 1991 | 117,36 |
1. 12. 1991 | 112,69 |
1. 3. 1992 | 108,93 |
1. 6. 1992 | 106,63 |
1. 9. 1992 | 101,79 |
1. 12. 1992 | 99,69 |
1. 3. 1993 | 97,20 |
1. 6. 1993 | 95,52 |
1. 9. 1993 | 91,18 |
1. 12. 1993 | 92,11 |
1. 3. 1994 | 93,25 |
1. 6. 1994 | 93,66 |
1. 9. 1994 | 93,87 |
1. 12. 1994 | 92,44 |
1. 3. 1995 | 91,07 |
1. 6. 1995 | 89,45 |
1. 9. 1995 | 87,95 |
1. 12. 1995 | 86,38 |
1. 3. 1996 | 83,95 |
1. 6. 1996 | 83,23 |
1. 9. 1996 | 83,14 |
1. 12. 1996 | 81,23 |
1. 3. 1997 | 79,80 |
1. 6. 1997 | 79,37 |
1. 9. 1997 | 79,60 |
1. 12. 1997 | 79,38 |
1. 3. 1998 | 79,30 |
1. 6. 1998 | 79,00 |
1. 9. 1998 | 78,54 |
1. 12. 1998 | 78,30 |
1. 3. 1999 | 78,59 |
1. 6. 1999 | 78,36 |
1. 9. 1999 | 77,55 |
1. 12. 1999 | 78,07 |
1. 3. 2000 | 77,18 |
1. 6. 2000 | 76,97 |
1. 9. 2000 | 77,44 |
1. 12. 2000 | 76,43 |
1. 3. 2001 | 76,28 |
1. 6. 2001 | 75,33 |
1. 9. 2001 | 75,02 |
1. 12. 2001 | 75,86 |
1. 3. 2002 | 75,50 |
1. 6. 2002 | 75,06 |
1. 9. 2002 | 74,04 |
1. 12. 2002 | 74,42 |
1. 3. 2003 | 74,63 |
1. 6. 2003 | 75,76 |
1. 9. 2003 | 76,18 |
1. 12. 2003 | 75,85 |
1. 3. 2004 | 76,35 |
1. 6. 2004 | 77,19 |
1. 9. 2004 | 78,18 |
1. 12. 2004 | 78,17 |
1. 3. 2005 | 78,08 |
1. 6. 2005 | 78,72 |
1. 9. 2005 | 79,93 |
1. 12. 2005 | 80,31 |
1. 3. 2006 | 81,29 |
1. 6. 2006 | 81,90 |
1. 9. 2006 | 81,99 |
1. 12. 2006 | 85,23 |
1. 3. 2007 | 85,83 |
1. 6. 2007 | 85,59 |
1. 9. 2007 | 85,33 |
1. 12. 2007 | 85,27 |
1. 3. 2008 | 85,97 |
1. 6. 2008 | 86,38 |
1. 9. 2008 | 86,93 |
1. 12. 2008 | 87,32 |
1. 3. 2009 | 86,22 |
1. 6. 2009 | 85,23 |
1. 9. 2009 | 84,69 |
1. 12. 2009 | 83,75 |
1. 3. 2010 | 85,13 |
1. 6. 2010 | 85,36 |
1. 9. 2010 | 86,45 |
1. 12. 2010 | 88,35 |
1. 3. 2011 | 88,81 |
1. 6. 2011 | 90,56 |
1. 9. 2011 | 91,37 |
1. 12. 2011 | 91,79 |
1. 3. 2012 | 93,01 |
1. 6. 2012 | 93,90 |
1. 9. 2012 | 95,13 |
1. 12. 2012 | 95,54 |
1. 3. 2013 | 96,33 |
1. 6. 2013 | 97,00 |
1. 9. 2013 | 96,48 |
1. 12. 2013 | 97,26 |
1. 3. 2014 | 97,31 |
1. 6. 2014 | 98,41 |
1. 9. 2014 | 97,74 |
1. 12. 2014 | 99,44 |
1. 3. 2015 | 99,85 |
1. 6. 2015 | 99,46 |
1. 9. 2015 | 99,92 |
1. 12. 2015 | 100,77 |
1. 3. 2016 | 101,68 |
1. 6. 2016 | 101,50 |
1. 9. 2016 | 101,60 |
1. 12. 2016 | 100,46 |
1. 3. 2017 | 101,03 |
1. 6. 2017 | 101,92 |
1. 9. 2017 | 102,18 |
1. 12. 2017 | 103,57 |
1. 3. 2018 | 103,18 |
1. 6. 2018 | 104,23 |
1. 9. 2018 | 105,29 |
1. 12. 2018 | 106,84 |
1. 3. 2019 | 107,28 |
1. 6. 2019 | 108,43 |
1. 9. 2019 | 108,20 |
1. 12. 2019 | 108,53 |
1. 3. 2020 | 109,88 |
1. 6. 2020 | 110,89 |
1. 9. 2020 | 112,75 |
1. 12. 2020 | 113,84 |
1. 3. 2021 | 115,48 |
1. 6. 2021 | 117,06 |
1. 9. 2021 | 119,71 |
1. 12. 2021 | 121,62 |
1. 3. 2022 | 123,77 |
1. 6. 2022 | 125,56 |
1. 9. 2022 | 126,61 |
1. 12. 2022 | 126,54 |
1. 3. 2023 | 126,36 |
1. 6. 2023 | 125,36 |
1. 9. 2023 | 125,45 |
Razmerje med ceno in najemnino Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 125,455 |
1. 6. 2023 | 125,356 |
1. 3. 2023 | 126,364 |
1. 12. 2022 | 126,538 |
1. 9. 2022 | 126,614 |
1. 6. 2022 | 125,558 |
1. 3. 2022 | 123,766 |
1. 12. 2021 | 121,617 |
1. 9. 2021 | 119,705 |
1. 6. 2021 | 117,061 |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Razmerje med ceno in najemnino
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇨🇭 Cene stanovanjskih nepremičnin | 1,37 % | 1,47 % | Četrtletje |
🇨🇭 Delež lastništva domov | 42,3 % | 42,2 % | Letno |
🇨🇭 Gradbena proizvodnja | 0,8 % | −2,9 % | Četrtletje |
🇨🇭 Stanovanjski indeks | 194,349 points | 193,271 points | Četrtletje |
Razmerje med ceno in najemnino v Švici meri nominalni indeks cen stanovanj, deljen z indeksom cen stanovanjskih najemnin.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Razmerje med ceno in najemnino
Cena najemnega razmerja je ključni kazalnik v makroekonomiki, ki omogoča vpogled v trg nepremičnin in njegovo stabilnost. Ko investitorji, nepremičninski strokovnjaki in ekonomisti poskušajo oceniti, ali so nepremičnine precenjene ali podcenjene, se pogosto zanašajo na kazalnik cene najemnega razmerja. Eulerpool, kot profesionalna spletna stran za prikaz makroekonomskih podatkov, zagotavlja natančne in ažurne informacije na tem področju. Cena najemnega razmerja je razmerje med tržno ceno nepremičnine in letnimi prihodki, pridobljenimi z oddajanjem te iste nepremičnine. Preprosto povedano, gre za primerjavo, koliko časa bi trajalo, da se investicija v nepremičnino povrne prek najemnin. To razmerje je pomembno, ker omogoča vpogled v donosnost investicije, hkrati pa tudi v splošno zdravje nepremičninskega trga. Visoko razmerje cene najemnega razmerja lahko nakazuje, da so nepremičnine precenjene, kar pomeni, da je njihova cena nesorazmerno visoka glede na prihodke, ki jih te nepremičnine ustvarjajo. To lahko investitorje opozori na morebitno nepremičninsko balonr, kjer cene rastejo hitreje kot prihodki, kar lahko privede do destabilizacije trga in morebitnega padca cen. Po drugi strani pa lahko nizko razmerje cene najemnega razmerja kaže, da so nepremičnine podcenjene, kar pomeni, da se lahko investitorji obetajo visoke prihodke glede na nizko nakupno ceno nepremičnine. V Sloveniji, podobno kot drugod po svetu, je cena najemnega razmerja pomemben kazalnik za analizo trga nepremičnin. Razlike v razmerju cene najemnega razmerja med različnimi regijami lahko odražajo regionalne tržne razmere, ekonomske okoliščine in priljubljenost določenih območij za stanovanje ali naložbe. Na primer, v urbanih središčih, kot sta Ljubljana in Maribor, je razmerje cene najemnega razmerja pogosto višje zaradi večjega povpraševanja po nepremičninah in omejene ponudbe. To lahko pomeni, da so nepremičnine v teh območjih precenjene v primerjavi z njihovimi najemniškimi prihodki. Nasprotno pa lahko v manj urbaniziranih ali ruralnih območjih vidimo nižje razmerje cene najemnega razmerja, kar lahko kaže na manjše povpraševanje po nepremičninah in večje donose za investitorje. Cena najemnega razmerja ima tudi širši makroekonomski pomen. Visoko razmerje lahko vpliva na dostopnost stanovanj za družine in posameznike, saj visoke cene odvračajo potencialne kupce. To lahko privede do večjega povpraševanja po najemnih stanovanjih, zvišanje najemnin in posledično večjih obremenitev za gospodinjstva. Po drugi strani pa nizko razmerje cene najemnega razmerja lahko pomeni večjo dostopnost lastniških stanovanj, kar lahko spodbudi nakupe nepremičnin in povečanje lastništva stanovanj. Analiza cene najemnega razmerja je ključni del strateškega načrtovanja za vlagatelje in nepremičninske razvijalce. Z razumevanjem tega kazalnika lahko vlagatelji sprejemajo informirane odločitve o tem, kdaj in kje investirati. Prav tako jim pomaga pri oceni tveganj, povezanih z določenimi naložbami. Na primer, če je razmerje cene najemnega razmerja visoko v določeni regiji, se lahko vlagatelj odloči, da bo počakal na morebitno korekcijo cen ali pa bo iskal priložnosti na drugih trgih z večjim donosom. Pri vrednotenju cene najemnega razmerja je pomembno upoštevati tudi trajnostne dejavnike. Ekonomisti in analitiki morajo preučiti makroekonomske pogoje, kot so raven zaposlenosti, rast dohodkov, demografske trende in širši ekonomski kazalniki, ki vplivajo na povpraševanje po nepremičninah. Povečan pritok prebivalstva, na primer zaradi priseljevanja ali rasti prebivalstva, lahko poveča povpraševanje po stanovanjih, kar posledično vpliva na cene in najemne prihodke. Prav tako je pomembno upoštevati zakonodajni okvir in regulacije, ki vplivajo na trg nepremičnin. V Sloveniji so nepremičninske cene in najemniški trgi pod vplivom različnih pravil in zakonodajnih mehanizmov, ki lahko vplivajo na razmerje cene najemnega razmerja. Na primer, regulacija najemnin ali subvencije za stanovanja lahko vplivajo na prihodke od najemnin in s tem na razmerje cene najemnega razmerja. Eulerpool na svoji platformi ponuja natančne in ažurne podatke o ceni najemnega razmerja, kar uporabnikom omogoča boljše razumevanje tržnih razmer in sprejemanje bolj informiranih naložbenih odločitev. Naša vizija je zagotoviti dostop do zanesljivih makroekonomskih podatkov, ki pomagajo tako posameznikom, kot tudi organizacijam pri njihovem strateškem načrtovanju in analizi trga. V zaključku bi radi poudarili, da je cena najemnega razmerja eden izmed ključnih kazalnikov, ki omogoča vpogled v zdravje in stabilnost nepremičninskega trga. Ne glede na to, ali ste investitor, razvijalec, ekonomist ali samo nekdo, ki želi bolje razumeti trg nepremičnin, je spremljanje tega kazalnika ključnega pomena. Pri Eulerpoolu se zavzemamo za zagotavljanje najboljših podatkov in analiz, ki vam bodo pomagali pri razumevanju kompleksne dinamike trga nepremičnin in sprejemanju najboljših poslovnih odločitev.