Švedska Nakazila
Cena
Cena
24,4 Mrd. SEK
Sprememba +/-
+800 Mio. SEK
Sprememba %
+3,39 %
Trenutna vrednost Nakazila v Švedska je 24,4 Mrd. SEK. Nakazila v Švedska so se povečala na 24,4 Mrd. SEK dne 1. 3. 2026, po tem, ko so bila 23,6 Mrd. SEK dne 1. 12. 2025. Od 1. 3. 1998 do 1. 3. 2026 je bil povprečni BDP v Švedska 13,88 Mrd. SEK. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 6. 2022 s 34,40 Mrd. SEK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 1998 z 3,50 Mrd. SEK.
The current value of Nakazila in Švedska is 24,4 Mrd.SEK. Nakazila in Švedska increased to 24,4 Mrd.SEK from 23,6 Mrd.SEK.Nakazila in Švedska averaged 13,88 Mrd.SEK from 1. 3. 1998 until 1. 3. 2026.The all-time high was 34,40 Mrd.SEK (1. 6. 2022)and the record low was 3,50 Mrd.SEK (1. 9. 1998).
Nakazila
Nakazila
3 leta
5 let
10 let
25 let
Največ
Nakazila Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 24,4 Mrd. SEK | |
| 23,6 Mrd. SEK | |
| 23,6 Mrd. SEK | |
| 30 Mrd. SEK | |
| 25,2 Mrd. SEK | |
| 24,4 Mrd. SEK | |
| 21,9 Mrd. SEK | |
| 29,3 Mrd. SEK | |
| 22,5 Mrd. SEK | |
| 21,8 Mrd. SEK |
Podobni makroekonomski kazalniki za Nakazila
Indeks terorizma
Letno
Izvoz
Mesečno
Neposredne tuje naložbe
Četrtletje
Pogoji trgovine
Mesečno
Prodaja orožja
Letno
Tekoči račun
Četrtletje
Tekoči račun v razmerju do BDP
Letno
Tokovi kapitala
Četrtletje
Trgovinska bilanca
Mesečno
Uvoz
Mesečno
Uvozi zemeljskega plina
Mesečno
Zlate rezerve
Četrtletje
Zunanja dolg
Mesečno
Nakazila
Na Švedskem se nakazila nanašajo na prilive tekočih in kapitalskih transferjev v obliki gotovine in naravnih dobrin, vključno z dohodkovnimi transferji migrantov in kratkoročnih zaposlenih (osebna nakazila) ter pridobljenimi pravicami do socialnih ugodnosti (skupna nakazila).
Strani makroekonomskih podatkov za druge države v Evropa
Kaj je Nakazila?
Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.
Nakazila Švedska — FAQ
What is the current Nakazila in Švedska?
The current Nakazila in Švedska is 24,4 Mrd.SEK as of 1. 3. 2026.
How has the Nakazila in Švedska changed recently?
The Nakazila in Švedska increased from 23,6 Mrd.SEK (1. 12. 2025) to 24,4 Mrd.SEK (1. 3. 2026).
What is the all-time high for Nakazila in Švedska?
The all-time high for Nakazila in Švedska was 34,40 Mrd.SEK, recorded on 1. 6. 2022.
What is the all-time low for Nakazila in Švedska?
The all-time low for Nakazila in Švedska was 3,50 Mrd.SEK, recorded on 1. 9. 1998.
What is the historical average of Nakazila in Švedska?
The historical average of Nakazila in Švedska is 13,88 Mrd.SEK, calculated over the period from 1. 3. 1998 to 1. 3. 2026.
Where does the Nakazila data for Švedska come from?
The Nakazila data for Švedska is sourced from Statistics Sweden and published on Eulerpool.
Več orodij in analiz
Brezplačna orodja in tržni podatki podjetja Eulerpool.
Akciofinder
Analizirajte 20.000+ delnic po vsem svetu na podlagi več kot 1.000.000 podatkovnih točk.
Nakupi notranjih oseb
Sledite nakupom in prodajam odličnjakov v realnem času.
Super Vlagatelji
Spremljajte portfelje največjih vlagateljev na svetu
Dividendni koledar
Načrtujte pasivni dohodek s termini izplačil dividend.
Koledar dohodkov
Vsi rezultati četrtletnih dohodkov na pogled.
Ekonomski koledar
Ekonomski dogodki in objave podatkov iz več kot 200 držav.
Sledilnik Kongresa
Razkritja STOCK Act članov ameriškega Kongresa
Fear & Greed Index
Market Sentiment Indicator
Kripto Fear & Greed Index
Kazalnik razpolozenja kripto trga
Ideje
Kurirane sezname delnic po strategiji, indeksu in državi.
Panoge
Top delnice razvrščene po industriji in panogi.
Države
Borzni trgi in vrhunska podjetja po državah.
Strategija
Dokazane strategije naložb z zgodovinskimi donosi.
Indeks
Uspešnost in sestava največjih borznih indeksov.
Slovar
Obsežen slovar trga vrednostnih papirjev za finančne in delniške izraze
Blog
Novice, partnerstva in obvestila o proizvodih