Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Švedska Bruto domači proizvod (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto domačega proizvoda (BDP) v Švedska znaša 584,961 milijard USD. Bruto domači proizvod (BDP) v Švedska se je povečal na 584,961 milijard USD dne 1. 1. 2023, potem ko je bil 579,896 milijard USD dne 1. 1. 2022. V obdobju od 1. 1. 1960 do 1. 1. 2023 je bil povprečen BDP v Švedska 259,30 milijard USD. Najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 1. 2021 z 637,19 milijard USD, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1960 z 15,93 milijard USD.
Bruto domači proizvod (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
BDP | |
---|---|
1. 1. 1960 | 15,93 milijard USD |
1. 1. 1961 | 17,33 milijard USD |
1. 1. 1962 | 18,79 milijard USD |
1. 1. 1963 | 20,34 milijard USD |
1. 1. 1964 | 22,69 milijard USD |
1. 1. 1965 | 24,96 milijard USD |
1. 1. 1966 | 27,16 milijard USD |
1. 1. 1967 | 29,48 milijard USD |
1. 1. 1968 | 31,28 milijard USD |
1. 1. 1969 | 33,97 milijard USD |
1. 1. 1970 | 38,04 milijard USD |
1. 1. 1971 | 41,51 milijard USD |
1. 1. 1972 | 48,88 milijard USD |
1. 1. 1973 | 59,32 milijard USD |
1. 1. 1974 | 65,92 milijard USD |
1. 1. 1975 | 82,77 milijard USD |
1. 1. 1976 | 89,23 milijard USD |
1. 1. 1977 | 94,33 milijard USD |
1. 1. 1978 | 104,29 milijard USD |
1. 1. 1979 | 123,21 milijard USD |
1. 1. 1980 | 141,89 milijard USD |
1. 1. 1981 | 129,50 milijard USD |
1. 1. 1982 | 114,22 milijard USD |
1. 1. 1983 | 104,86 milijard USD |
1. 1. 1984 | 109,04 milijard USD |
1. 1. 1985 | 113,96 milijard USD |
1. 1. 1986 | 150,28 milijard USD |
1. 1. 1987 | 182,75 milijard USD |
1. 1. 1988 | 206,69 milijard USD |
1. 1. 1989 | 217,63 milijard USD |
1. 1. 1990 | 261,47 milijard USD |
1. 1. 1991 | 273,83 milijard USD |
1. 1. 1992 | 283,91 milijard USD |
1. 1. 1993 | 212,65 milijard USD |
1. 1. 1994 | 228,70 milijard USD |
1. 1. 1995 | 267,05 milijard USD |
1. 1. 1996 | 291,95 milijard USD |
1. 1. 1997 | 268,25 milijard USD |
1. 1. 1998 | 270,89 milijard USD |
1. 1. 1999 | 274,32 milijard USD |
1. 1. 2000 | 262,91 milijard USD |
1. 1. 2001 | 242,50 milijard USD |
1. 1. 2002 | 267,37 milijard USD |
1. 1. 2003 | 334,07 milijard USD |
1. 1. 2004 | 384,55 milijard USD |
1. 1. 2005 | 391,69 milijard USD |
1. 1. 2006 | 422,53 milijard USD |
1. 1. 2007 | 490,05 milijard USD |
1. 1. 2008 | 514,62 milijard USD |
1. 1. 2009 | 434,31 milijard USD |
1. 1. 2010 | 492,75 milijard USD |
1. 1. 2011 | 570,54 milijard USD |
1. 1. 2012 | 549,74 milijard USD |
1. 1. 2013 | 584,13 milijard USD |
1. 1. 2014 | 577,73 milijard USD |
1. 1. 2015 | 501,70 milijard USD |
1. 1. 2016 | 514,22 milijard USD |
1. 1. 2017 | 536,08 milijard USD |
1. 1. 2018 | 551,31 milijard USD |
1. 1. 2019 | 532,17 milijard USD |
1. 1. 2020 | 545,15 milijard USD |
1. 1. 2021 | 637,19 milijard USD |
1. 1. 2022 | 579,90 milijard USD |
1. 1. 2023 | 584,96 milijard USD |
Bruto domači proizvod (BDP) Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2023 | 584,961 milijard USD |
1. 1. 2022 | 579,896 milijard USD |
1. 1. 2021 | 637,187 milijard USD |
1. 1. 2020 | 545,148 milijard USD |
1. 1. 2019 | 532,169 milijard USD |
1. 1. 2018 | 551,313 milijard USD |
1. 1. 2017 | 536,084 milijard USD |
1. 1. 2016 | 514,218 milijard USD |
1. 1. 2015 | 501,698 milijard USD |
1. 1. 2014 | 577,73 milijard USD |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto domači proizvod (BDP)
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇸🇪 BDP iz gradbeništva | 93,451 milijard SEK | 94,578 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP iz javne uprave | 303,746 milijard SEK | 247,645 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP iz kmetijstva | 14,171 milijard SEK | 14,753 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 42,575 milijard SEK | 29,591 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP iz proizvodnje | 225,825 milijard SEK | 220,434 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP iz rudarstva | 10,875 milijard SEK | 7,672 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP iz storitev | 771,183 milijard SEK | 703,363 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP iz transportnega sektorja | 45,367 milijard SEK | 40,331 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 BDP na prebivalca | 54.449,798 USD | 54.878,292 USD | Letno |
🇸🇪 BDP na prebivalca PPS | 62.665,22 USD | 63.158,36 USD | Letno |
🇸🇪 BDP po stalnih cenah | 1,583 Bio. SEK | 1,571 Bio. SEK | Četrtletje |
🇸🇪 Bruto investicije v osnovna sredstva | 388,714 milijard SEK | 381,975 milijard SEK | Četrtletje |
🇸🇪 Bruto nacionalni dohodek | 1,78 Bio. SEK | 1,613 Bio. SEK | Četrtletje |
🇸🇪 Letno stopnjo rasti BDP | 2,4 % | 0,9 % | Četrtletje |
🇸🇪 Mesečni BDP MoM | −0,5 % | 0,5 % | Mesečno |
🇸🇪 Mesečni BDP YoY | 2 % | 3,4 % | Mesečno |
🇸🇪 Rast BDP skozi celo leto | 1 % | −0,1 % | Letno |
🇸🇪 Stopnja rasti BDP | 0,8 % | 0,6 % | Četrtletje |
Bruto domači proizvod (BDP) meri nacionalni dohodek in proizvodnjo za gospodarstvo določene države. Bruto domači proizvod (BDP) je enak celotnim izdatkom za vse končne dobrine in storitve, proizvedene v državi v določenem časovnem obdobju.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Bruto domači proizvod (BDP)
Ekonomski kazalniki so bistveni za razumevanje stanja in razvoja gospodarstva, med njimi pa ima BDP (bruto domači proizvod) posebno mesto. Na spletni strani Eulerpool se zavzemamo za zagotavljanje natančnih in ažurnih makroekonomskih podatkov, kjer BDP zavzema osrednjo vlogo. V tej dolgi in poglobljeni analizi bomo podrobno raziskali koncept BDP-ja, njegov pomen, način izračuna in vlogo v slovenski in svetovni ekonomiji. Bruto domači proizvod (BDP) je tržišni vrednotni seštevek vseh dokončnih dobrin in storitev, proizvedenih v državi v določenem časovnem obdobju, običajno letu ali četrtletju. To merilo se pogosto uporablja za oceno velikosti gospodarstva in njegovega splošnega zdravja. BDP vključuje vse tri glavne sektorje ekonomije: proizvodnjo, storitve in kmetijstvo. Pomen BDP-ja je v tem, da ponuja celovito oceno ekonomske aktivnosti države. Višji BDP običajno pomeni večjo gospodarsko rast in večjo blaginjo prebivalstva. Poleg tega visok BDP omogoča državam vlaganje v izobraževanje, zdravstvo, infrastrukturo in druge kritične sektorje, kar vodi do splošnega izboljšanja življenjskega standarda. BDP lahko izračunamo na več načinov, med katerimi so najpogostejši proizvodna metoda, dohodkovna metoda in izdatkovna metoda. Proizvodna metoda upošteva vrednost, dodano skozi proizvodni proces, kar pomeni, da seštevamo vrednost vseh proizvedenih dobrin in storitev. Dohodkovna metoda se osredotoča na dohodke, ustvarjene znotraj gospodarstva, vključno s plačami, najemninami, obrestmi in dobički. Izdatkovna metoda združuje vse izdatke v gospodarstvu, kot so potrošnja, investicije, državna poraba in neto izvoz. Vsaka od teh metod ponuja različne vpoglede v ekonomsko aktivnost, vendar bi morale vse v idealnih pogojih dati enak rezultat. Kot vsaka ekonomska mera pa ima tudi BDP svoje omejitve. Na primer, BDP ne upošteva neformalnega sektorja gospodarstva, kot so domača opravila ali črna ekonomija, kar pomeni, da se lahko dejanska ekonomska aktivnost države podceni. Prav tako ne meri nefinančnega blagostanja, kot so dohodkovna neenakost, okoljska trajnost ali kakovost življenja. Kljub tem omejitvam BDP ostaja eden najbolj zanesljivih kazalnikov ekonomske uspešnosti. V Sloveniji ima merjenje in analiza BDP-ja ključno vlogo pri oblikovanju ekonomskih politik in odločanju na vseh ravneh oblasti. Statistični urad Republike Slovenije (SURS) redno objavlja podatke o BDP-ju, ki pomagajo oblikovalcem politik, podjetnikom in raziskovalcem pri razumevanju ekonomske dinamike države. Na primer, z analizo rastnih stopenj BDP-ja lahko vlada oceni učinkovitost svojih ekonomskih politik in sprejme ustrezne ukrepe za spodbujanje rasti. V globalnem kontekstu BDP omogoča primerjavo ekonomske uspešnosti med državami. Na primer, visoko razvitim državam, kot so ZDA, Nemčija in Japonska, je mogoče slediti po BDP-ju, jih primerjati med seboj in analizirati njihove ekonomske politike. Slovenija, kot majhna odprta ekonomija, veliko pridobi z razumevanjem ekonomskih gibanj v teh državah, saj so naši izvozni trgi in investicijski partnerji tesno povezani s temi ekonomijami. Na spletni strani Eulerpool obiskovalcem ponujamo orodja za analizo in vizualizacijo podatkov o BDP-ju, kar omogoča globlje razumevanje gospodarskih tokov. Naša baza podatkov vključuje večletne časovne vrste, regionalne primerjave in sektorske analize, kar uporabnikom omogoča podroben vpogled v različne vidike ekonomskih dejavnosti. Podatki o BDP-ju so nepogrešljivi tudi za podjetja, ki lahko na podlagi teh informacij postavljajo strategije za rast, determine za investicije in ocenjujejo tržne priložnosti. Z uporabo naših analitičnih orodij lahko podjetja identificirajo trende in priložnosti v gospodarstvih, ki jih zanima, ter tako sprejemajo bolj informirane poslovne odločitve. Nazadnje, analiza BDP-ja omogoča tudi oceno gospodarske odpornosti in potenciala za rast v prihodnosti. Na primer, v obdobjih recesije lahko vlada s spremljanjem gibanj BDP-ja sprejme proticiklične ukrepe, kot so povečane državne izdatke ali znižanje davkov, da bi spodbudila gospodarsko aktivnost. V obdobjih rasti pa lahko sprejme ukrepe za zagotavljanje dolgotrajne stabilnosti in trajnosti gospodarske rasti. V zaključku, BDP je ključen kazalnik, ki ponuja celovito oceno ekonomske aktivnosti in blaginje države. Na spletni strani Eulerpool nudimo natančne in ažurne podatke o BDP-ju, kar uporabnikom omogoča globlje razumevanje ekonomskih tokov in sprejemanje bolj informiranih odločitev. Kljub omejitvam je BDP nepogrešljivo orodje v ekonomiji, ki omogoča oceno gospodarske uspešnosti, oblikovanje politik in strateško načrtovanje vlad in podjetij. S spremljanjem podatkov o BDP-ju lahko bolje razumemo preteklost, upravljamo sedanjost in načrtujemo prihodnost.