Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Francija Plačilni seznami vlade
Tečaj
Trenutna vrednost Plačilni seznami vlade v Francija je 6,02 mio. . Plačilni seznami vlade v Francija so se povečali na 6,02 mio. dne 1. 3. 2024, potem ko so bili 5,999 mio. dne 1. 12. 2023. Od 1. 12. 1989 do 1. 6. 2024 je bil povprečni BDP v Francija 5,49 mio. . Najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 6. 2024 z 6,04 mio. , medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 1991 z 4,65 mio. .
Plačilni seznami vlade ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Državne plačilne in plačne liste | |
---|---|
1. 12. 1989 | 5,11 mio. |
1. 3. 1990 | 5,12 mio. |
1. 6. 1990 | 5,00 mio. |
1. 9. 1990 | 4,89 mio. |
1. 12. 1990 | 4,77 mio. |
1. 3. 1991 | 4,65 mio. |
1. 6. 1991 | 4,67 mio. |
1. 9. 1991 | 4,70 mio. |
1. 12. 1991 | 4,72 mio. |
1. 3. 1992 | 4,74 mio. |
1. 6. 1992 | 4,76 mio. |
1. 9. 1992 | 4,77 mio. |
1. 12. 1992 | 4,79 mio. |
1. 3. 1993 | 4,80 mio. |
1. 6. 1993 | 4,82 mio. |
1. 9. 1993 | 4,84 mio. |
1. 12. 1993 | 4,86 mio. |
1. 3. 1994 | 4,88 mio. |
1. 6. 1994 | 4,89 mio. |
1. 9. 1994 | 4,90 mio. |
1. 12. 1994 | 4,91 mio. |
1. 3. 1995 | 4,92 mio. |
1. 6. 1995 | 4,93 mio. |
1. 9. 1995 | 4,94 mio. |
1. 12. 1995 | 4,95 mio. |
1. 3. 1996 | 4,95 mio. |
1. 6. 1996 | 4,96 mio. |
1. 9. 1996 | 4,97 mio. |
1. 12. 1996 | 4,98 mio. |
1. 3. 1997 | 4,99 mio. |
1. 6. 1997 | 5,00 mio. |
1. 9. 1997 | 5,01 mio. |
1. 12. 1997 | 5,03 mio. |
1. 3. 1998 | 5,06 mio. |
1. 6. 1998 | 5,09 mio. |
1. 9. 1998 | 5,11 mio. |
1. 12. 1998 | 5,14 mio. |
1. 3. 1999 | 5,17 mio. |
1. 6. 1999 | 5,19 mio. |
1. 9. 1999 | 5,21 mio. |
1. 12. 1999 | 5,23 mio. |
1. 3. 2000 | 5,24 mio. |
1. 6. 2000 | 5,27 mio. |
1. 9. 2000 | 5,29 mio. |
1. 12. 2000 | 5,31 mio. |
1. 3. 2001 | 5,33 mio. |
1. 6. 2001 | 5,35 mio. |
1. 9. 2001 | 5,37 mio. |
1. 12. 2001 | 5,39 mio. |
1. 3. 2002 | 5,43 mio. |
1. 6. 2002 | 5,45 mio. |
1. 9. 2002 | 5,47 mio. |
1. 12. 2002 | 5,49 mio. |
1. 3. 2003 | 5,50 mio. |
1. 6. 2003 | 5,51 mio. |
1. 9. 2003 | 5,51 mio. |
1. 12. 2003 | 5,52 mio. |
1. 3. 2004 | 5,53 mio. |
1. 6. 2004 | 5,53 mio. |
1. 9. 2004 | 5,54 mio. |
1. 12. 2004 | 5,54 mio. |
1. 3. 2005 | 5,55 mio. |
1. 6. 2005 | 5,56 mio. |
1. 9. 2005 | 5,58 mio. |
1. 12. 2005 | 5,59 mio. |
1. 3. 2006 | 5,61 mio. |
1. 6. 2006 | 5,63 mio. |
1. 9. 2006 | 5,65 mio. |
1. 12. 2006 | 5,67 mio. |
1. 3. 2007 | 5,68 mio. |
1. 6. 2007 | 5,68 mio. |
1. 9. 2007 | 5,68 mio. |
1. 12. 2007 | 5,68 mio. |
1. 3. 2008 | 5,67 mio. |
1. 6. 2008 | 5,68 mio. |
1. 9. 2008 | 5,69 mio. |
1. 12. 2008 | 5,69 mio. |
1. 3. 2009 | 5,70 mio. |
1. 6. 2009 | 5,71 mio. |
1. 9. 2009 | 5,71 mio. |
1. 12. 2009 | 5,71 mio. |
1. 3. 2010 | 5,72 mio. |
1. 6. 2010 | 5,72 mio. |
1. 9. 2010 | 5,72 mio. |
1. 12. 2010 | 5,71 mio. |
1. 3. 2011 | 5,70 mio. |
1. 6. 2011 | 5,70 mio. |
1. 9. 2011 | 5,68 mio. |
1. 12. 2011 | 5,69 mio. |
1. 3. 2012 | 5,70 mio. |
1. 6. 2012 | 5,70 mio. |
1. 9. 2012 | 5,72 mio. |
1. 12. 2012 | 5,72 mio. |
1. 3. 2013 | 5,72 mio. |
1. 6. 2013 | 5,74 mio. |
1. 9. 2013 | 5,75 mio. |
1. 12. 2013 | 5,80 mio. |
1. 3. 2014 | 5,82 mio. |
1. 6. 2014 | 5,82 mio. |
1. 9. 2014 | 5,82 mio. |
1. 12. 2014 | 5,84 mio. |
1. 3. 2015 | 5,84 mio. |
1. 6. 2015 | 5,86 mio. |
1. 9. 2015 | 5,85 mio. |
1. 12. 2015 | 5,86 mio. |
1. 3. 2016 | 5,86 mio. |
1. 6. 2016 | 5,86 mio. |
1. 9. 2016 | 5,88 mio. |
1. 12. 2016 | 5,88 mio. |
1. 3. 2017 | 5,88 mio. |
1. 6. 2017 | 5,88 mio. |
1. 9. 2017 | 5,87 mio. |
1. 12. 2017 | 5,86 mio. |
1. 3. 2018 | 5,86 mio. |
1. 6. 2018 | 5,83 mio. |
1. 9. 2018 | 5,82 mio. |
1. 12. 2018 | 5,83 mio. |
1. 3. 2019 | 5,84 mio. |
1. 6. 2019 | 5,85 mio. |
1. 9. 2019 | 5,86 mio. |
1. 12. 2019 | 5,86 mio. |
1. 3. 2020 | 5,86 mio. |
1. 6. 2020 | 5,79 mio. |
1. 9. 2020 | 5,88 mio. |
1. 12. 2020 | 5,89 mio. |
1. 3. 2021 | 5,89 mio. |
1. 6. 2021 | 5,90 mio. |
1. 9. 2021 | 5,93 mio. |
1. 12. 2021 | 5,91 mio. |
1. 3. 2022 | 5,92 mio. |
1. 6. 2022 | 5,93 mio. |
1. 9. 2022 | 5,93 mio. |
1. 12. 2022 | 5,93 mio. |
1. 3. 2023 | 5,95 mio. |
1. 6. 2023 | 5,96 mio. |
1. 9. 2023 | 5,98 mio. |
1. 12. 2023 | 6,00 mio. |
1. 3. 2024 | 6,02 mio. |
Plačilni seznami vlade Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 6,02 mio. |
1. 12. 2023 | 5,999 mio. |
1. 9. 2023 | 5,977 mio. |
1. 6. 2023 | 5,965 mio. |
1. 3. 2023 | 5,954 mio. |
1. 12. 2022 | 5,933 mio. |
1. 9. 2022 | 5,928 mio. |
1. 6. 2022 | 5,928 mio. |
1. 3. 2022 | 5,923 mio. |
1. 12. 2021 | 5,909 mio. |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Plačilni seznami vlade
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇫🇷 Brezposelne osebe | 2,835 mio. | 2,816 mio. | Mesečno |
🇫🇷 Delo s skrajšanim delovnim časom | 4,801 mio. | 4,768 mio. | Četrtletje |
🇫🇷 Minimalne plače | 1.766,92 EUR/Month | 1.766,92 EUR/Month | Četrtletje |
🇫🇷 Nekmetijinske plačilne liste | 27,13 mio. | 27,142 mio. | Četrtletje |
🇫🇷 plače | 3.466 EUR/Month | 3.321 EUR/Month | Letno |
🇫🇷 Plače v proizvodnji | 119,9 points | 119,2 points | Četrtletje |
🇫🇷 Pokojninska starost moških | 62,25 Years | 62 Years | Letno |
🇫🇷 Polni delovni čas | 23,647 mio. | 23,376 mio. | Četrtletje |
🇫🇷 Povprečne tedenske ure | 31,1 Hours | 31,3 Hours | Četrtletje |
🇫🇷 prebivalstvo | 68,14 mio. | 67,93 mio. | Letno |
🇫🇷 Produktivnost | 100,152 points | 100,052 points | Četrtletje |
🇫🇷 Proizvodni osebni dohodek | 2,86 mio. | 2,857 mio. | Četrtletje |
🇫🇷 Prosta delovna mesta | 309.9 | 305 | Mesečno |
🇫🇷 Prve zahteve za nadomestilo za brezposelnost | −12.7 | −26.1 | Mesečno |
🇫🇷 Rast plač | 2,9 % | 3,3 % | Četrtletje |
🇫🇷 Sprememba zaposlenosti | 0,2 % | 0,1 % | Četrtletje |
🇫🇷 Stopnja brezposelnosti | 7,3 % | 7,5 % | Četrtletje |
🇫🇷 Stopnja brezposelnosti mladih | 17,7 % | 17,3 % | Mesečno |
🇫🇷 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti | 1,7 % | 1,8 % | Četrtletje |
🇫🇷 Stopnja zaposlenosti | 69 % | 68,8 % | Četrtletje |
🇫🇷 Stopnja zaposlenosti | 74,5 % | 74,5 % | Četrtletje |
🇫🇷 Stroški dela | 119,2 points | 118,5 points | Četrtletje |
🇫🇷 Upokojitvena starost žensk | 62,5 Years | 62,25 Years | Letno |
🇫🇷 Zaposleni | 27,774 mio. | 27,663 mio. | Četrtletje |
🇫🇷 Zaposlovanje v zasebnem sektorju izven kmetijstva | 21,155 mio. | 21,163 mio. | Četrtletje |
V Franciji se zaposlenost v javnem sektorju nanaša na število oseb, ne glede na trajanje dela, zaposlenih na zadnji dan četrtletja. Ocenjeni podatki o zaposlenosti so zajeti za vse sektorje in vključujejo celotno Francijo (razen Mayotta).
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Plačilni seznami vlade
Eulerpool - Vladne Plače: Analitični vpogled v Makroekonomsko Kategorijo Na spletni strani Eulerpool se osredotočamo na visoko kakovostne in natančne makroekonomske podatke. Ena izmed ključnih kategorij našega portala je področje vladnih plač, ki predstavlja temeljito kategorijo za razumevanje števila delavcev v javnem sektorju, njihove plačne strukture ter vpliva teh dejavnikov na širše gospodarske trende. V nadaljevanju bomo obširno pokrili pomen, uporabo in analizo vladnih plač v makroekonomskem kontekstu, zlasti s poudarkom na Republiki Sloveniji, pri čemer bomo ohranili profesionalen ton in strokoven jezik. Vladne plače, ki so sestavljene iz bruto plačil, dodatkov ter drugih finančnih ugodnosti, imajo pomemben vpliv na celotno gospodarstvo države. Ta kategorija vključuje plače zaposlenih v različnih vladnih sektorjih, vključno z zdravstvo, izobraževanjem, varnostnimi službami in javno upravo. Delovanje teh sektorjev je neposredno povezano z učinkovitostjo in stabilnostjo celotnega javnega sektorja, ki mora zagotoviti ustrezno delovanje javnih storitev za državljane. Eden izmed ključnih segmentov analize vladnih plač je razumevanje razmerja med javnim in zasebnim sektorjem. Z raziskovanjem plačne strukture v javnem sektorju lahko pridobimo vpoglede v konkurenčnost plačil ter privlačnost zaposlitve v vladnih organizacijah v primerjavi z zasebnimi podjetji. Slovenski javni sektor tradicionalno ponuja stabilnost zaposlitve in relativno ugodne pogoje dela, kar lahko vpliva na izbiranje kariere med posamezniki. Na naši spletni strani Eulerpool so ti podatki sistematično zbrani in analizirani za lažjo primerjavo in razumevanje. Vladne plače imajo prav tako pomemben vpliv na makroekonomske kazalce kot so inflacija, potrošnja in davčni prihodki. Višanje plač v javnem sektorju lahko na primer povzroči povečan pritisk na inflacijo, saj se povečana kupna moč zaposlenih v javnem sektorju preliva v povpraševanje po dobrinah in storitvah. Nasprotno pa zamrznitev ali znižanje plač lahko vodi v zmanjšano zasebno potrošnjo, kar bi negativno vplivalo na gospodarsko rast. Poleg tega se sredstva za plače v javnem sektorju pridobivajo iz državnega proračuna, zato je upravljanje teh stroškov ključno za ohranjanje fiskalne discipline in stabilnosti. Slovenija, kot članica Evropske unije, mora spoštovati proračunske omejitve določene z Maastrichtskimi kriteriji, kar vključuje nadzor nad javnim dolgom in proračunskim primanjkljajem. Optimizacija vladnih plač je zato pomembna za zagotavljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti brez ogrožanja javnih storitev. Na spletni strani Eulerpool nudimo dostop do natančnih in aktualnih podatkov o vladnih plačah, ki so ključni za raziskovalce, analitike, študente, investitorje in javnost. S pomočjo naših orodij lahko uporabniki analizirajo zgodovinske trende, primerjajo različne sektorje ter ocenijo vplive potencialnih sprememb plačne politike na širše makroekonomske dejavnike. Uporabniki lahko tudi spremljajo dinamiko sprememb plač in njihovo razmerje z drugimi ključnimi kazalci, kot so bruto domači proizvod (BDP), stopnja inflacije in stopnja brezposelnosti. Za Slovenijo je značilna relativno stabilna plačna struktura v javnem sektorju, na katero pa vplivajo različni dejavniki, kot so ekonomske spremembe, politične odločitve in pritiski sindikatov. Na naši spletni strani se redno posodabljajo podatki o povprečnih plačah, dodatkih ter drugih ugodnostih za posamezne sektorje javnih storitev. Analizira se tudi raznolikost plačila glede na izobrazbeni nivo in delovne izkušnje, kar omogoča celovito sliko o zaposlitvenih trendih in plačnih razlikah znotraj javnega sektorja. Poleg kvantitativne analize vladnih plač zajema naša platforma tudi kvalitativni vidik. S spremljanjem in analizo vladnih odločitev ter zakonskih sprememb, ki vplivajo na plačne politike, zagotavljamo celovit vpogled v dejavnike, ki oblikujejo trenutne in prihodnje trende. Tako lahko naši uporabniki temeljito razumejo vpliv zakonodajnih sprememb na plačne strukture ter njihove širše ekonomske posledice. Na koncu, vladne plače niso samo številke in tabela podatkov; so ključni pokazatelj zdravja javnega sektorja in pomemben element makroekonomske stabilnosti države. Na platformi Eulerpool se zavedamo pomena celovite in natančne analize teh podatkov, zato se trudimo zagotavljati najboljše možne informacije za naše uporabnike. Ne glede na to, ali ste raziskovalec, analitik, investitor ali zgolj zvedav posameznik, vam naša spletna stran ponuja temeljit in poglobljen vpogled v kategorijo vladnih plač ter njihov širši ekonomski vpliv. Pomembno je razumeti, da so vladne plače odraz širše gospodarske slike države in igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju makroekonomskih politik, ki vplivajo na vsakdanje življenje državljanov. Z uporabo platforme Eulerpool boste imeli dostop do orodij in podatkov, ki vam bodo omogočili bolje razumeti in analizirati te pomembne ekonomske dejavnike ter njihove posledice. Pridružite se naši skupnosti uporabnikov, ki zaupajo platformi Eulerpool za natančen in profesionlan vpogled v makroekonomske podatke, in odkrijte, kako vam lahko naša orodja pomagajo pri vaših raziskavah in analizah v kategoriji vladnih plač.