Naredi najboljše naložbe svojega življenja

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
🇮🇸

Islandija Zaupanje potrošnikov

Tečaj

97,94 točke
Sprememba +/-
-2,72 točke
Sprememba %
-2,74 %

Trenutna vrednost Zaupanje potrošnikov v Islandija znaša 97,94 točke. Zaupanje potrošnikov v Islandija se je zmanjšalo na 97,94 točke na 1. 5. 2024, po tem, ko je bilo 100,66 točke na 1. 4. 2024. Od 1. 3. 2001 do 1. 5. 2024 je bil povprečen BDP v Islandija 94,64 točke. Vse čase najvišja vrednost je bila dosežena na 1. 5. 2007 z 154,93 točke, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na 1. 1. 2009 z 19,54 točke.

Vir: Gallup/Capacent

Zaupanje potrošnikov

  • 3 leta

  • 5 let

  • 10 let

  • 25 let

  • Max

Zaupanje potrošnikov

Zaupanje potrošnikov Zgodovina

DatumVrednost
1. 5. 202497,94 točke
1. 4. 2024100,66 točke
1. 3. 2024109,71 točke
1. 2. 202490,62 točke
1. 1. 2024101,61 točke
1. 12. 202382,42 točke
1. 11. 202377,37 točke
1. 10. 202374,21 točke
1. 9. 202385,37 točke
1. 8. 202398,02 točke
1
2
3
4
5
...
28

Podobni makroekonomski kazalniki kot Zaupanje potrošnikov

ImeTrenutnoPrejšnjiFrekvenca
🇮🇸
Cene bencina
2,31 USD/Liter2,29 USD/LiterMesečno
🇮🇸
Potrošniška poraba
392,792 milijard ISK413,744 milijard ISKČetrtletje
🇮🇸
Razpoložljivi osebni dohodek
2,095 Bio. ISK1,911 Bio. ISKLetno

Gallup/Capacent indeks potrošniškega zaupanja meri prihodnja pričakovanja islandskih gospodinjstev glede gospodarstva, zaposlovanja in dohodka. Indeks zaupanja temelji na 5 vprašanjih, ki ocenjujejo: trenutno gospodarsko stanje in pričakovanja čez 6 mesecev, trenutno stanje na trgu dela in pričakovanja čez 6 mesecev ter pričakovanja glede skupnega dohodka gospodinjstva čez 6 mesecev. Za vsako vprašanje je število pozitivnih odgovorov deljeno s številom pozitivnih in negativnih odgovorov. Vrednost 100 pomeni, da je število pozitivnih in negativnih udeležencev enako. Če je vrednost indeksa večja od 100, to pomeni, da je več udeležencev pozitivnih in obratno.

Kaj je Zaupanje potrošnikov

Potrošniško zaupanje je ena izmed ključnih makroekonomskih kazalnikov, ki igra pomembno vlogo pri razumevanju trenutnega stanja gospodarstva in napovedovanju prihodnjih gospodarskih gibanj. Na spletni strani eulerpool, ki je specializirana za prikaz makroekonomskih podatkov, se potrošniško zaupanje predstavlja kot pomemben indikator, ki omogoča globlji vpogled v gospodarsko dinamiko. Potrošniško zaupanje je merilo, ki odraža stopnjo optimizma oziroma pesimizma med potrošniki glede njihovega finančnega stanja in splošnega gospodarskega okolja. Visoko potrošniško zaupanje običajno pomeni, da so ljudje bolj pripravljeni porabljati denar, kar lahko spodbuja gospodarsko rast. Po drugi strani pa nizko potrošniško zaupanje nakazuje previdnost pri porabi, kar lahko upočasni gospodarsko aktivnost. Merjenje potrošniškega zaupanja poteka preko anket, ki zajemajo različne vidike potrošniškega razmišljanja, vključno z ocenjevano finančno situacijo gospodinjstev, pričakovanji glede prihodkov, brezposelnosti in splošne gospodarske situacije. V Sloveniji je eno izmed glavnih meril potrošniškega zaupanja Kazalnik potrošniškega zaupanja (KZU), ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije. Ena izmed prednosti potrošniškega zaupanja kot kazalnika je njegova sposobnost napovedovanja prihodnjih gospodarskih gibanj. Na primer, zvišanje potrošniškega zaupanja je pogosto dober napovednik gospodarske rasti, saj optimistični potrošniki povečajo svojo potrošnjo, kar spodbuja podjetja k večji proizvodnji in naložbam. Nasprotno pa upad potrošniškega zaupanja lahko nakazuje prihajajočo recesijo, saj pesimistični potrošniki zmanjšajo svojo potrošnjo, kar lahko privede do nižjega povpraševanja in zmanjšanja gospodarske aktivnosti. Na spletni strani eulerpool so podatki o potrošniškem zaupanju predstavljeni na pregleden in dostopen način, kar omogoča uporabnikom hitro in enostavno analizo tega pomembnega kazalnika. Poleg tega spletna stran ponuja primerjave z drugimi makroekonomskimi kazalniki, kar omogoča uporabnikom celovit vpogled v gospodarsko sliko. Dvigi in padci potrošniškega zaupanja so pogosto povezani z različnimi dejavniki, kot so politične odločitve, spremembe na trgu dela, inflacija in druge ekonomske spremenljivke. Na primer, obdobja politične nestabilnosti lahko povzročijo upad potrošniškega zaupanja, saj ljudje postanejo bolj previdni glede prihodnjih gospodarskih razmer. Prav tako lahko zvišanje inflacije negativno vpliva na potrošniško zaupanje, saj zmanjšuje kupno moč gospodinjstev. Pomembno je tudi omeniti, da potrošniško zaupanje ni zgolj ekonomski kazalnik, temveč ima tudi psihološko komponento. Ljudje na svoja pričakovanja glede gospodarske prihodnosti gledajo skozi prizmo svojih izkušenj, prepričanj in percepcij. Zato lahko celo dogodki, ki nimajo neposrednega ekonomskega vpliva, pomembno vplivajo na potrošniško zaupanje. Na eulerpool si prizadevamo zagotavljati najnovejše in najbolj relevantne podatke o potrošniškem zaupanju, vključno z zgodovinskimi trendi in primerjavami med državami. Ti podatki so dragocen vir informacij za raziskovalce, analitike, poslovneže in oblikovalce politik, saj omogočajo podrobno analizo in razumevanje gospodarskih trendov. Uporabniki naše spletne strani lahko dostopajo do podatkov o potrošniškem zaupanju v realnem času in jih uporabijo za oblikovanje strategij in napovedovanje tržnih gibanj. Spremljanje potrošniškega zaupanja je zlasti pomembno za podjetja v maloprodajnem sektorju, saj jim omogoča prilagajanje marketinških strategij in proizvodnih načrtov glede na spreminjajoče se razpoloženje potrošnikov. V zaključku lahko povzamemo, da je potrošniško zaupanje ključni makroekonomski kazalnik, ki odraža razpoloženje gospodinjstev glede njihovega finančnega stanja in splošnega gospodarskega okolja. Na spletni strani eulerpool so podatki o potrošniškem zaupanju predstavljeni na pregleden in dostopen način, kar omogoča uporabnikom hitro in enostavno analizo tega pomembnega kazalnika. Z zagotavljanjem najnovejših in najbolj relevantnih podatkov o potrošniškem zaupanju, eulerpool pomaga raziskovalcem, analitikom, poslovnežem in oblikovalcem politik sprejemati informirane odločitve in bolje razumeti gospodarske trende.