Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Madžarska Vojaški izdatki
Tečaj
Trenutna vrednost Vojaški izdatki v Madžarska je 3,257 milijard USD. Vojaški izdatki v Madžarska so se povečali na 3,257 milijard USD dne 1. 1. 2022, potem ko so bili 2,41 milijard USD dne 1. 1. 2021. Od 1. 1. 1954 do 1. 1. 2023 je bil povprečni BDP v Madžarska 858,51 mio. USD. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 1. 2023 z 4,36 milijard USD, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 1954 z 0 USD.
Vojaški izdatki ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
vojaški izdatki | |
---|---|
1. 1. 1968 | 150,20 mio. USD |
1. 1. 1969 | 173,30 mio. USD |
1. 1. 1970 | 223,30 mio. USD |
1. 1. 1971 | 225,70 mio. USD |
1. 1. 1972 | 231,60 mio. USD |
1. 1. 1973 | 263,40 mio. USD |
1. 1. 1974 | 308,00 mio. USD |
1. 1. 1975 | 366,10 mio. USD |
1. 1. 1976 | 382,40 mio. USD |
1. 1. 1977 | 419,90 mio. USD |
1. 1. 1978 | 538,10 mio. USD |
1. 1. 1979 | 621,20 mio. USD |
1. 1. 1980 | 740,80 mio. USD |
1. 1. 1981 | 757,70 mio. USD |
1. 1. 1982 | 750,70 mio. USD |
1. 1. 1983 | 700,70 mio. USD |
1. 1. 1984 | 641,10 mio. USD |
1. 1. 1985 | 1,03 milijard USD |
1. 1. 1986 | 765,80 mio. USD |
1. 1. 1987 | 823,90 mio. USD |
1. 1. 1988 | 1,03 milijard USD |
1. 1. 1989 | 812,60 mio. USD |
1. 1. 1990 | 847,40 mio. USD |
1. 1. 1991 | 722,50 mio. USD |
1. 1. 1992 | 812,00 mio. USD |
1. 1. 1993 | 735,90 mio. USD |
1. 1. 1994 | 757,10 mio. USD |
1. 1. 1995 | 612,20 mio. USD |
1. 1. 1996 | 585,30 mio. USD |
1. 1. 1997 | 696,00 mio. USD |
1. 1. 1998 | 618,50 mio. USD |
1. 1. 1999 | 702,90 mio. USD |
1. 1. 2000 | 715,90 mio. USD |
1. 1. 2001 | 845,10 mio. USD |
1. 1. 2002 | 1,08 milijard USD |
1. 1. 2003 | 1,40 milijard USD |
1. 1. 2004 | 1,53 milijard USD |
1. 1. 2005 | 1,60 milijard USD |
1. 1. 2006 | 1,41 milijard USD |
1. 1. 2007 | 1,78 milijard USD |
1. 1. 2008 | 1,87 milijard USD |
1. 1. 2009 | 1,48 milijard USD |
1. 1. 2010 | 1,35 milijard USD |
1. 1. 2011 | 1,47 milijard USD |
1. 1. 2012 | 1,32 milijard USD |
1. 1. 2013 | 1,28 milijard USD |
1. 1. 2014 | 1,21 milijard USD |
1. 1. 2015 | 1,13 milijard USD |
1. 1. 2016 | 1,29 milijard USD |
1. 1. 2017 | 1,70 milijard USD |
1. 1. 2018 | 1,62 milijard USD |
1. 1. 2019 | 2,19 milijard USD |
1. 1. 2020 | 2,77 milijard USD |
1. 1. 2021 | 2,41 milijard USD |
1. 1. 2022 | 3,26 milijard USD |
Vojaški izdatki Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2022 | 3,257 milijard USD |
1. 1. 2021 | 2,41 milijard USD |
1. 1. 2020 | 2,768 milijard USD |
1. 1. 2019 | 2,191 milijard USD |
1. 1. 2018 | 1,616 milijard USD |
1. 1. 2017 | 1,703 milijard USD |
1. 1. 2016 | 1,289 milijard USD |
1. 1. 2015 | 1,133 milijard USD |
1. 1. 2014 | 1,21 milijard USD |
1. 1. 2013 | 1,28 milijard USD |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Vojaški izdatki
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇭🇺 Dolžnost države do BDP | 73,5 % of GDP | 74,1 % of GDP | Letno |
🇭🇺 Državna poraba | 2,715 Bio. HUF | 2,99 Bio. HUF | Mesečno |
🇭🇺 Državni dolg | 54,633 Bio. HUF | 54,136 Bio. HUF | Mesečno |
🇭🇺 Državni izdatki v BDP | 49,5 % of GDP | 48,7 % of GDP | Letno |
🇭🇺 Državni prihodki | 2,949 Bio. HUF | 2,576 Bio. HUF | Mesečno |
🇭🇺 državni proračun | −6,7 % of GDP | −6,2 % of GDP | Letno |
🇭🇺 Indeks korupcije | 42 Points | 42 Points | Letno |
🇭🇺 Javni izdatki | 1,064 Bio. HUF | 1,165 Bio. HUF | Četrtletje |
🇭🇺 Razvrstitev koruptivnosti | 76 | 77 | Letno |
🇭🇺 Vrednost državnega proračuna | 234,2 milijard HUF | −414,3 milijard HUF | Mesečno |
🇭🇺 Zahteve za azil | 0 persons | 5 persons | Mesečno |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Vojaški izdatki
Vojaška poraba je ključna kategorija v makroekonomski analizi, ki jo na spletni platformi eulerpool obsežno pokrivamo. Vojaška poraba zajema vse stroške, ki jih vlade namenijo za obrambo države, vključno s stroški za osebje, vzdrževanje opreme, raziskave in razvoj ter nakupe novih vojaških tehnologij. V pričujočem članku bomo podrobneje raziskali pomen vojaške porabe, njene ekonomske in politične posledice ter njen vpliv na širše makroekonomske kazalnike. Vojaška poraba ima neposreden vpliv na gospodarstvo, saj predstavlja pomemben delež državnega proračuna. Povečana vojaška poraba lahko vodi do povečanja proračunskega primanjkljaja, kar posledično vpliva na raven dolga države. V mnogih primerih sredstva, namenjena vojski, pomenijo zmanjšanje sredstev za druge javne storitve, kot so izobraževanje, zdravstvo in infrastruktura. Zato je ključno preučiti ravnotežje med potrebo po varnosti in nujnostjo investiranja v druge sektorje. V geopolitičnem kontekstu je vojaška poraba odraz nacionalne varnosti in prestiža države. Zmanjšanje vojnih izdatkov lahko vpliva na mednarodno pozicioniranje države in njeno sposobnost sodelovanja v globalnih vojaških zavezništvih. Po drugi strani pa lahko pretirana vojaška poraba spodkopava gospodarsko rast, saj vodi do neproduktive rabe surovin in delovne sile, kar neposredno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. V kontekstu vojaške porabe vedno izstopajo določeni trendi. Na primer, številne razvite države so v zadnjih desetletjih povečale svojo vojaško porabo, kar je predvsem posledica naraščajočih globalnih napetosti in groženj, kot so terorizem, kibernetski napadi in regionalni konflikti. Hkrati mnoge razvijajoče se države povečujejo svoj vojaški proračun kot del strategije za izboljšanje svoje pozicije na mednarodnem prizorišču ali za zaščito svojih naravnih virov. Pomembno je omeniti, da se vojaška poraba odraža tudi v notranji stabilnosti države. Investicije v vojsko lahko, zlasti v državah z nizkimi dohodki, izboljšajo gospodarsko stanje z vzpostavitvijo novih delovnih mest in povečanjem agregatnega povpraševanja. Vendar pa lahko prekomerno trošenje za vojsko vodi tudi do socialnih napetosti, če je to na račun drugih pomembnih javnih storitev. Raziskave kažejo, da obstaja tesna povezava med vojaško porabo in tehnološkim razvojem. Investicije v vojaške raziskave in razvoj pogosto vodijo do inovacij, ki imajo širšo uporabo v civilnem življenju. V preteklosti so bile mnoge tehnološke napredke, kot so internet, GPS sistemi in številne medicinske tehnologije, prvotno razvite za vojaške namene. Tako lahko vojaška poraba spodbuja splošen tehnološki napredek, kar dolgoročno izboljša gospodarsko rast. Kljub temu, vojaška poraba ima tudi svoje izzive. Eno glavnih vprašanj je učinkovitost porabe vojaških sredstev. Korupcija, napačne naložbe in preplačane pogodbe so le nekateri izmed problemov, ki lahko zmanjšajo dejansko učinkovitost vojaške porabe. Poleg tega velike investicije v vojsko pogosto pomenijo povečan pritisk na državne finance, kar lahko vodi do potreba po večjih davčnih prilagoditvah ali zmanjšanju drugih proračunskih postavk. Analiza vojaške porabe na eulerpool temelji na zanesljivih in aktualnih podatkih, ki omogočajo uporabnikom vpogled v trende in razvoj na tem področju. Naša platforma omogoča primerjavo med državami ter analizira razmerja med vojaško porabo in drugimi makroekonomskimi kazalniki, kot so bruto domači proizvod, inflacija in brezposelnost. Uporabnikom ponujamo orodja za analizo, ki jim omogočajo boljše razumevanje kompleksnih odnosov med vojaško porabo in gospodarstvom. V zaključku je potrebno poudariti, da je vojaška poraba eden izmed ključnih elementov v analizah nacionalne in mednarodne varnosti ter gospodarskega razvoja. Razumevanje njenih učinkov, tako pozitivnih kot negativnih, je ključno za izdelavo učinkovitih politik in strateških odločitev. Z zagotavljanjem natančnih in celovitih podatkov o vojaški porabi na eulerpool, želimo prispevati k boljšemu razumevanju tega kompleksnega fenomena in omogočiti sprejemanje informiranih odločitev na tem ključnem področju.