Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Litva Zunanji dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Zunanji dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) v Litva je 68 % of GDP. Zunanji dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) v Litva se je povečal na 68 % of GDP dne 1. 12. 2023, potem ko je bila 67 % of GDP dne 1. 9. 2023. Od 1. 3. 2013 do 1. 3. 2024 je bilo povprečno BDP v Litva 75,78 % of GDP. Vse čase najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 12. 2016 s 86,00 % of GDP, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2020 z 65,00 % of GDP.
Zunanji dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Dolg države do BDP | |
---|---|
1. 3. 2013 | 78,00 % of GDP |
1. 6. 2013 | 74,00 % of GDP |
1. 9. 2013 | 73,00 % of GDP |
1. 12. 2013 | 71,00 % of GDP |
1. 3. 2014 | 71,00 % of GDP |
1. 6. 2014 | 70,00 % of GDP |
1. 9. 2014 | 70,00 % of GDP |
1. 12. 2014 | 71,00 % of GDP |
1. 3. 2015 | 81,00 % of GDP |
1. 6. 2015 | 78,00 % of GDP |
1. 9. 2015 | 79,00 % of GDP |
1. 12. 2015 | 77,00 % of GDP |
1. 3. 2016 | 81,00 % of GDP |
1. 6. 2016 | 83,00 % of GDP |
1. 9. 2016 | 85,00 % of GDP |
1. 12. 2016 | 86,00 % of GDP |
1. 3. 2017 | 85,00 % of GDP |
1. 6. 2017 | 83,00 % of GDP |
1. 9. 2017 | 83,00 % of GDP |
1. 12. 2017 | 84,00 % of GDP |
1. 3. 2018 | 83,00 % of GDP |
1. 6. 2018 | 81,00 % of GDP |
1. 9. 2018 | 81,00 % of GDP |
1. 12. 2018 | 78,00 % of GDP |
1. 3. 2019 | 74,00 % of GDP |
1. 6. 2019 | 75,00 % of GDP |
1. 9. 2019 | 73,00 % of GDP |
1. 12. 2019 | 70,00 % of GDP |
1. 3. 2020 | 65,00 % of GDP |
1. 6. 2020 | 72,00 % of GDP |
1. 9. 2020 | 75,00 % of GDP |
1. 12. 2020 | 81,00 % of GDP |
1. 3. 2021 | 79,00 % of GDP |
1. 6. 2021 | 80,00 % of GDP |
1. 9. 2021 | 78,00 % of GDP |
1. 12. 2021 | 79,00 % of GDP |
1. 3. 2022 | 73,00 % of GDP |
1. 6. 2022 | 71,00 % of GDP |
1. 9. 2022 | 69,00 % of GDP |
1. 12. 2022 | 68,00 % of GDP |
1. 3. 2023 | 67,00 % of GDP |
1. 6. 2023 | 69,00 % of GDP |
1. 9. 2023 | 67,00 % of GDP |
1. 12. 2023 | 68,00 % of GDP |
Zunanji dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP) Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 12. 2023 | 68 % of GDP |
1. 9. 2023 | 67 % of GDP |
1. 6. 2023 | 69 % of GDP |
1. 3. 2023 | 67 % of GDP |
1. 12. 2022 | 68 % of GDP |
1. 9. 2022 | 69 % of GDP |
1. 6. 2022 | 71 % of GDP |
1. 3. 2022 | 73 % of GDP |
1. 12. 2021 | 79 % of GDP |
1. 9. 2021 | 78 % of GDP |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Zunanji dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP)
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇱🇹 Denarni tokovi | 361,1 mio. EUR | 318,79 mio. EUR | Mesečno |
🇱🇹 Izvozi | 3,212 milijard EUR | 3,092 milijard EUR | Mesečno |
🇱🇹 Prenosi | 192,14 mio. EUR | 222,05 mio. EUR | Četrtletje |
🇱🇹 Prihodi turistov | 296.6 | 507.8 | Četrtletje |
🇱🇹 Prihodki od turizma | 197,7 mio. EUR | 389,2 mio. EUR | Četrtletje |
🇱🇹 Tekoči račun | 282,1 mio. EUR | −30,7 mio. EUR | Mesečno |
🇱🇹 Tekoči račun do BDP | 1,9 % of GDP | −5,5 % of GDP | Letno |
🇱🇹 Terorizem indeks | 0,059 Points | 0,508 Points | Letno |
🇱🇹 Trgovinska bilanca | 409,9 mio. EUR | −286 mio. EUR | Mesečno |
🇱🇹 Tuje neposredne investicije | −67,44 mio. EUR | 743,08 mio. EUR | Četrtletje |
🇱🇹 Uvozi | 3,361 milijard EUR | 3,516 milijard EUR | Mesečno |
🇱🇹 Uvozi zemeljskega plina | 12.035 Terajoule | 9.707 Terajoule | Mesečno |
🇱🇹 Zlate rezerve | 5,82 Tonnes | 5,82 Tonnes | Četrtletje |
🇱🇹 Zunanji dolg | 49,233 milijard EUR | 47,498 milijard EUR | Četrtletje |
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Zunanji dolg v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP)
Zunanji dolg v primerjavi z BDP (Bruto domači proizvod) je ključni kazalnik pri ocenjevanju ekonomske stabilnosti in finančne zdravosti države. S tega vidika ima naša spletna stran Eulerpool posebno mesto, saj zagotavlja natančne in ažurne makroekonomske podatke. V tem prispevku bomo podrobno analizirali pomen razmerja zunanjega dolga do BDP in njegove implikacije za gospodarstvo države. Razmerje med zunanjim dolgom in BDP, znano tudi kot stopnja zadolženosti, pomeni razmerje med skupnim zunanjim dolgom države in njenim bruto domačim proizvodom. To razmerje je ključni kazalnik, ki nam pomaga razumeti, koliko država dolguje tujini v primerjavi s svojo celotno gospodarsko proizvodnjo. Višji delež zunanjega dolga glede na BDP običajno nakazuje, da ima država večje obveznosti v tujini, kar lahko pomeni večje finančne tveganje. Za ocenjevanje ekonomske stabilnosti države je pomembno razumeti, zakaj se države zadolžujejo v tujini. Razlogi za zunanjo zadolženost vključujejo financiranje razvojnih projektov, pokrivanje primanjkljajev v proračunu, stabilizacijo valute in spodbujanje gospodarske rasti. Vendar pa prekomerno zadolževanje lahko povzroči težave, kot so povečani stroški za obresti, zmanjšanje kreditne sposobnosti in povečano tveganje za finančno krizo. V okviru naše platforme Eulerpool, ki je specializirana za prikazovanje makroekonomskih podatkov, lahko uporabniki pridobijo vpogled v zunanji dolg držav ter primerjajo ta podatek z njihovim BDP. To omogoča jasnejše razumevanje finančnega stanja različnih držav in pomaga pri sprejemanju premišljenih odločitev, bodisi za investicije, trgovinske odnose ali druge ekonomske analize. Visoko razmerje zunanjega dolga do BDP lahko kaže na ranljivost države do zunanjih ekonomskih šokov. Medtem ko majhen zunanji dolg lahko pomeni, da ima država več manevrskega prostora za spopadanje z gospodarskimi težavami, velik zunanji dolg pomeni večje tveganje za plačilno nesposobnost in nujne prilagoditve gospodarske politike. Eulerpool ponuja orodja za analizo teh podatkov, kar je izjemno koristno za ekonomiste, investitorje in oblikovalce politik. Poleg tega visoko razmerje zunanjega dolga do BDP vpliva na mednarodno zaupanje in prejemanje novih kreditov. Država s visokim razmerjem zunanjega dolga lahko pričakuje višje obrestne mere, saj bo veljala za bolj tvegano za posojilodajalce. To lahko povzroči spiralo dolga, kjer se država za plačilo obresti in poplačilo starih dolgov še bolj zadolžuje, kar dodatno obremenjuje njen BDP. Analiza razmerja zunanjega dolga do BDP s pomočjo platforme Eulerpool lahko razkrije pomembne trende in vplive na gospodarsko politiko. Na primer, države z rastočim deležem zunanjega dolga v primerjavi z BDP bodo morda morale sprejeti stroge fiskalne ukrepe, da zmanjšajo zadolženost. Ti ukrepi lahko vključujejo zmanjšanje javnofinančnih izdatkov, zvišanje davkov ali prestrukturiranja dolga, kar pa lahko pomeni tudi nepriljubljeni politični koraki. Poleg tega platforma Eulerpool uporabnikom omogoča spremljanje zgodovinskih podatkov in primerjavo razmerja zunanjega dolga do BDP med različnimi državami. To pripomore k boljšemu razumevanju dolgoročnih trendov in dinamike zadolževanja, kar je ključnega pomena za oblikovanje trajnostne gospodarske politike in investicijskih strategij. Države v razvoju pogosto uporabljajo zunanji dolg za financiranje infrastrukturnih projektov in pospeševanje gospodarske rasti. Vendar pa morajo biti previdne, da njihov dolg ne postane nevzdržen. Primerjava zunanjega dolga z BDP preko platforme Eulerpool omogoča spremljanje dolgoročne trajnostnosti teh posojil. Pomembno je doseči ravnovesje med zadolževanjem za rast in ohranjanjem finančne stabilnosti. Eulerpool ponuja tudi vpogled v vrste zunanjega dolga, vključno z javnim in zasebnim zadolževanjem, kratkoročnim in dolgoročnim dolgom. To omogoča še bolj poglobljeno analizo finančnega stanja države. Razumevanje tehnične sestave zunanjega dolga je nepogrešljivo pri ocenjevanju tveganj in načrtovanju strategij za obvladovanje dolgov. Visoka transparentnost in ažurnost podatkov, ki jih ponuja Eulerpool, omogoča natančno spremljanje hitro spreminjajočih se ekonomskih razmer. To je še posebej pomembno v času gospodarskih kriz in finančnih nestabilnosti, kjer lahko hitre in pravilne informacije igrajo ključno vlogo pri sprejemanju odločitev. Za zaključek, razmerje zunanjega dolga do BDP je ključen indikator za ocenjevanje finančne zdravosti države. Visoko razmerje lahko kaže na potencialne težave pri izpolnjevanju finančnih obveznosti, nizko razmerje pa lahko pomeni večjo finančno stabilnost. S pomočjo platforme Eulerpool lahko uporabniki dostopajo do natančnih in ažurnih podatkov ter analizirajo pomembne ekonomske kazalnike, kar jim omogoča sprejemanje premišljenih in informiranih odločitev. Eulerpool je zanesljiv partner pri analizi makroekonomskih podatkov, saj omogoča vpogled v ključne kazalnike, kot je zunanji dolg glede na BDP, in pomaga razumeti njihov vpliv na gospodarstvo.