Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Italija Energijska inflacija
Tečaj
Trenutna vrednost Energijske inflacije v Italija je 0,7 %. Energijska inflacija v Italija je padla na 0,7 % dne 1. 7. 2023, potem ko je bila 2,1 % dne 1. 6. 2023. Od 1. 1. 1997 do 1. 9. 2024 je bil povprečni BDP v Italija 4,12 %. Vseživljenjski vrh je bil dosežen dne 1. 10. 2022 z 71,10 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 12. 2023 z −24,70 %.
Energijska inflacija ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Energijska inflacija | |
---|---|
1. 1. 1997 | 1,50 % |
1. 2. 1997 | 1,90 % |
1. 3. 1997 | 1,90 % |
1. 4. 1997 | 0,50 % |
1. 5. 1997 | 0,70 % |
1. 6. 1997 | 1,00 % |
1. 7. 1997 | 3,60 % |
1. 8. 1997 | 3,60 % |
1. 9. 1997 | 2,70 % |
1. 10. 1997 | 2,70 % |
1. 11. 1997 | 1,50 % |
1. 12. 1997 | 1,20 % |
1. 1. 1998 | 0,50 % |
1. 7. 1999 | 1,20 % |
1. 8. 1999 | 1,90 % |
1. 9. 1999 | 4,90 % |
1. 10. 1999 | 5,40 % |
1. 11. 1999 | 6,00 % |
1. 12. 1999 | 8,00 % |
1. 1. 2000 | 9,50 % |
1. 2. 2000 | 10,00 % |
1. 3. 2000 | 12,90 % |
1. 4. 2000 | 10,00 % |
1. 5. 2000 | 11,10 % |
1. 6. 2000 | 13,00 % |
1. 7. 2000 | 13,10 % |
1. 8. 2000 | 12,10 % |
1. 9. 2000 | 12,60 % |
1. 10. 2000 | 11,80 % |
1. 11. 2000 | 13,00 % |
1. 12. 2000 | 10,40 % |
1. 1. 2001 | 9,20 % |
1. 2. 2001 | 8,00 % |
1. 3. 2001 | 5,30 % |
1. 4. 2001 | 6,60 % |
1. 5. 2001 | 4,70 % |
1. 6. 2001 | 3,70 % |
1. 7. 2001 | 0,60 % |
1. 10. 2002 | 0,40 % |
1. 11. 2002 | 0,30 % |
1. 12. 2002 | 0,60 % |
1. 1. 2003 | 4,40 % |
1. 2. 2003 | 5,20 % |
1. 3. 2003 | 6,60 % |
1. 4. 2003 | 4,50 % |
1. 5. 2003 | 3,00 % |
1. 6. 2003 | 2,30 % |
1. 7. 2003 | 2,30 % |
1. 8. 2003 | 3,00 % |
1. 9. 2003 | 3,00 % |
1. 10. 2003 | 1,20 % |
1. 11. 2003 | 1,80 % |
1. 12. 2003 | 1,90 % |
1. 5. 2004 | 1,90 % |
1. 6. 2004 | 3,70 % |
1. 7. 2004 | 3,40 % |
1. 8. 2004 | 3,40 % |
1. 9. 2004 | 2,90 % |
1. 10. 2004 | 5,70 % |
1. 11. 2004 | 6,00 % |
1. 12. 2004 | 5,60 % |
1. 1. 2005 | 5,30 % |
1. 2. 2005 | 5,90 % |
1. 3. 2005 | 6,80 % |
1. 4. 2005 | 9,60 % |
1. 5. 2005 | 8,00 % |
1. 6. 2005 | 7,00 % |
1. 7. 2005 | 9,80 % |
1. 8. 2005 | 9,80 % |
1. 9. 2005 | 11,40 % |
1. 10. 2005 | 12,40 % |
1. 11. 2005 | 9,60 % |
1. 12. 2005 | 9,10 % |
1. 1. 2006 | 10,70 % |
1. 2. 2006 | 10,80 % |
1. 3. 2006 | 9,70 % |
1. 4. 2006 | 9,30 % |
1. 5. 2006 | 10,60 % |
1. 6. 2006 | 10,50 % |
1. 7. 2006 | 10,40 % |
1. 8. 2006 | 10,60 % |
1. 9. 2006 | 6,10 % |
1. 10. 2006 | 1,60 % |
1. 11. 2006 | 3,40 % |
1. 12. 2006 | 4,30 % |
1. 1. 2007 | 2,90 % |
1. 2. 2007 | 1,40 % |
1. 3. 2007 | 1,70 % |
1. 6. 2007 | 1,30 % |
1. 10. 2007 | 2,90 % |
1. 11. 2007 | 5,10 % |
1. 12. 2007 | 6,50 % |
1. 1. 2008 | 8,30 % |
1. 2. 2008 | 8,90 % |
1. 3. 2008 | 9,60 % |
1. 4. 2008 | 10,50 % |
1. 5. 2008 | 13,10 % |
1. 6. 2008 | 14,60 % |
1. 7. 2008 | 16,50 % |
1. 8. 2008 | 14,60 % |
1. 9. 2008 | 13,50 % |
1. 10. 2008 | 10,50 % |
1. 11. 2008 | 3,40 % |
1. 1. 2010 | 0,80 % |
1. 2. 2010 | 0,40 % |
1. 3. 2010 | 2,50 % |
1. 4. 2010 | 4,80 % |
1. 5. 2010 | 5,80 % |
1. 6. 2010 | 2,90 % |
1. 7. 2010 | 5,40 % |
1. 8. 2010 | 4,30 % |
1. 9. 2010 | 4,60 % |
1. 10. 2010 | 5,90 % |
1. 11. 2010 | 5,40 % |
1. 12. 2010 | 7,60 % |
1. 1. 2011 | 9,20 % |
1. 2. 2011 | 9,90 % |
1. 3. 2011 | 10,20 % |
1. 4. 2011 | 10,80 % |
1. 5. 2011 | 9,80 % |
1. 6. 2011 | 9,40 % |
1. 7. 2011 | 10,60 % |
1. 8. 2011 | 11,80 % |
1. 9. 2011 | 11,80 % |
1. 10. 2011 | 13,90 % |
1. 11. 2011 | 13,80 % |
1. 12. 2011 | 13,70 % |
1. 1. 2012 | 15,50 % |
1. 2. 2012 | 15,60 % |
1. 3. 2012 | 15,40 % |
1. 4. 2012 | 15,60 % |
1. 5. 2012 | 15,20 % |
1. 6. 2012 | 14,50 % |
1. 7. 2012 | 12,10 % |
1. 8. 2012 | 13,40 % |
1. 9. 2012 | 15,90 % |
1. 10. 2012 | 13,70 % |
1. 11. 2012 | 11,50 % |
1. 12. 2012 | 9,40 % |
1. 1. 2013 | 5,40 % |
1. 2. 2013 | 5,00 % |
1. 3. 2013 | 3,40 % |
1. 7. 2013 | 0,30 % |
1. 1. 2017 | 2,70 % |
1. 2. 2017 | 4,80 % |
1. 3. 2017 | 4,70 % |
1. 4. 2017 | 7,50 % |
1. 5. 2017 | 6,50 % |
1. 6. 2017 | 4,50 % |
1. 7. 2017 | 3,50 % |
1. 8. 2017 | 4,50 % |
1. 9. 2017 | 3,40 % |
1. 10. 2017 | 4,00 % |
1. 11. 2017 | 4,40 % |
1. 12. 2017 | 4,10 % |
1. 1. 2018 | 4,50 % |
1. 2. 2018 | 3,70 % |
1. 3. 2018 | 3,00 % |
1. 4. 2018 | 0,70 % |
1. 5. 2018 | 2,10 % |
1. 6. 2018 | 4,20 % |
1. 7. 2018 | 7,90 % |
1. 8. 2018 | 7,70 % |
1. 9. 2018 | 7,60 % |
1. 10. 2018 | 10,10 % |
1. 11. 2018 | 9,20 % |
1. 12. 2018 | 6,60 % |
1. 1. 2019 | 3,80 % |
1. 2. 2019 | 4,10 % |
1. 3. 2019 | 5,50 % |
1. 4. 2019 | 5,00 % |
1. 5. 2019 | 4,40 % |
1. 6. 2019 | 2,60 % |
1. 3. 2021 | 0,40 % |
1. 4. 2021 | 9,80 % |
1. 5. 2021 | 13,80 % |
1. 6. 2021 | 14,10 % |
1. 7. 2021 | 18,60 % |
1. 8. 2021 | 19,80 % |
1. 9. 2021 | 20,20 % |
1. 10. 2021 | 24,90 % |
1. 11. 2021 | 30,70 % |
1. 12. 2021 | 29,10 % |
1. 1. 2022 | 38,60 % |
1. 2. 2022 | 45,90 % |
1. 3. 2022 | 50,90 % |
1. 4. 2022 | 39,50 % |
1. 5. 2022 | 42,60 % |
1. 6. 2022 | 48,70 % |
1. 7. 2022 | 42,90 % |
1. 8. 2022 | 44,90 % |
1. 9. 2022 | 44,50 % |
1. 10. 2022 | 71,10 % |
1. 11. 2022 | 67,60 % |
1. 12. 2022 | 64,70 % |
1. 1. 2023 | 42,50 % |
1. 2. 2023 | 28,20 % |
1. 3. 2023 | 10,80 % |
1. 4. 2023 | 16,40 % |
1. 5. 2023 | 11,50 % |
1. 6. 2023 | 2,10 % |
1. 7. 2023 | 0,70 % |
Energijska inflacija Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 7. 2023 | 0,7 % |
1. 6. 2023 | 2,1 % |
1. 5. 2023 | 11,5 % |
1. 4. 2023 | 16,4 % |
1. 3. 2023 | 10,8 % |
1. 2. 2023 | 28,2 % |
1. 1. 2023 | 42,5 % |
1. 12. 2022 | 64,7 % |
1. 11. 2022 | 67,6 % |
1. 10. 2022 | 71,1 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Energijska inflacija
Energija predstavlja 10,1 odstotka celotnega italijanskega indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI).
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇩🇰Danska
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Energijska inflacija
Energetska inflacija je ena ključnih komponent makroekonomije, ki ima pomemben vpliv na gospodarstvo kot celoto. Naša spletna stran, eulerpool, ponuja strokovne in aktualne podatke o makroekonomskih kazalnikih, med katerimi je energetska inflacija zelo pomembna. Energetska inflacija predstavlja rast cen energije, ki vključuje cene nafte, zemeljskega plina, električne energije in drugih virov energije. Ta rast cen lahko vpliva na širok spekter gospodarskih aktivnosti in na različne sektorje gospodarstva. Energetska inflacija se pogosto začne zaradi sprememb na svetovnih trgih surovin, kjer cene nafte in zemeljskega plina dosegajo nova najvišja ali najnižja vrednosti. Te spremembe lahko povzročijo različni dejavniki, kot so geopolitične napetosti, povečanje povpraševanja zaradi gospodarske rasti, motnje v oskrbi zaradi naravnih nesreč ali tehnološki napredek, ki vpliva na proizvodne cene. Na primer, večja povpraševanja po energiji iz hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska in Indija, lahko znatno dvigne cene energije na svetovnih trgih. Poleg tega imajo vlade pomembno vlogo pri energetski inflaciji preko svojih politik in regulacij. Takšni ukrepi lahko vključujejo subvencije za določene energetske vire, davčne politike, okoljske regulacije in dolgoročne strateške načrte za energetsko neodvisnost. Na primer, politika podpore obnovljivim virom energije lahko pripomore k stabilnosti cen in zmanjša odvisnost od nestanovitnih cen fosilnih goriv. Energetska inflacija ima večplastne učinke na gospodarstvo. Ena izmed najbolj neposrednih posledic je vpliv na življenjske stroške. Višje cene energije lahko povzročijo zvišanje stroškov transporta, ogrevanja in električne energije za gospodinjstva in podjetja. To lahko privede do povečanja splošne inflacije, saj se višji stroški prenesejo v povečane cene široke palete potrošniških dobrin in storitev. Na industrijski ravni se lahko energetska inflacija izrazi skozi višje proizvodne stroške. Podjetja, ki so močno odvisna od energije, kot so tista v proizvodnem sektorju, se lahko soočajo z višjimi stroški za svoja osnovna sredst in materialne vire. To lahko povzroči zmanjšanje dobičkov, višanje cen končnih izdelkov ali celo zaprtje podjetij, ki ne morejo prenesti višjih stroškov. Ker je energia temeljni vhodni vir za številne industrije, lahko energetska inflacija povzroči zmanjšanje produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Višji stroški energije lahko zmanjšajo sposobnost podjetij za investiranje v inovacije, tehnološki napredek in širitev proizvodnje. Prav tako lahko vpliva na trgovinsko bilanco, saj države, ki so močno odvisne od uvoza energije, lahko prizadenejo negativne spremembe v menjalnem tečaju in povečajo trgovinski primanjkljaj. Energetska inflacija prav tako vpliva na finančne trge in investicijske odločitve. Investitorji pogosto spremljajo trende v energetski inflaciji kot ključni kazalnik za napovedovanje prihodnjih gibanj na trgih. Višje cene energije lahko povzročijo povečanje obrestnih mer, saj se centralne banke trudijo nadzorovati inflacijo. To lahko vpliva na stroške zadolževanja za podjetja in gospodinjstva, kar pa posledično vpliva na gospodarsko aktivnost in rast. Dolgoročno gledano lahko energetska inflacija spodbudi prehod k bolj trajnostnim virom energije. V okviru širše makroekonomske perspektive, višje cene fosilnih goriv lahko spodbudijo večje naložbe v obnovljive vire energije, kot sta sončna in vetrna energija, kar lahko vodi k večji energetski neodvisnosti in stabilnosti cen v prihodnosti. Poleg tega lahko energetska inflacija vpliva tudi na politiko in družbene spremembe. Tako na nacionalni kot mednarodni ravni lahko osnovni energetski viri postanejo predmet političnega dogovarjanja in trgovanja. Države lahko oblikujejo strateško partnerstvo za zagotovitev stabilne in zanesljive oskrbe z energijo, kar lahko vodi k bolj stabilnim cenam energije. To pa lahko povzroči tudi spremembe v geopolitiki, saj energetska varnost postaja vedno bolj pomembna. Na koncu je pomembno poudariti, da energetska inflacija zahteva celostno in interdisciplinarno obravnavo. Makroekonomski analitiki, vlade, podjetja in finančne institucije morajo sodelovati pri oblikovanju politik in strategij, ki omogočajo prilagoditev na spremembe v cenah energije. Sistematično spremljanje in analiza podatkov o energetski inflaciji, ki jih nudi eulerpool, so ključnega pomena za pripravo na prihodnje izzive in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša energetski trg. Na eulerpool se zavezujemo, da bomo zagotavljali natančne, pravočasne in relevantne podatke o makroekonomskih kazalnikih, vključno z energetsko inflacijo. Naši strokovnjaki skrbno analizirajo globalne in regionalne trge energije, da bi vam omogočili vpogled v trende in gibanja, ki oblikujejo ekonomsko okolje. Energetska inflacija je dinamična in kompleksna tema, ki zahteva natančno spremljanje in analizo, da bi se lahko učinkovito spopadli z njenimi učinki na gospodarske sisteme in podjetja. V ta namen vam naše orodje ponuja zanesljive informacije in analizne sposobnosti, ki vam pomagajo razumeti in se pripraviti na te makroekonomske izzive.