Indonezija Uvozi
Cena
Trenutna vrednost Uvozi v Indonezija je 21,201 Mrd. USD. Uvozi v Indonezija so se zmanjšali na 21,201 Mrd. USD dne 1. 1. 2026, potem ko so bili 23,834 Mrd. USD dne 1. 12. 2025. Od 1. 1. 1959 do 1. 12. 2025 je bil povprečni BDP v Indonezija 5,01 Mrd. USD. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 12. 2025 z 23,83 Mrd. USD, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 1959 z 21,00 Mio. USD.
macro_seo_summary_intro macro_seo_summary_downmacro_seo_summary_avgmacro_seo_summary_highmacro_seo_summary_low
Uvozi
Uvozi
3 leta
5 let
10 let
25 let
Največ
Uvozi Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 21,201 Mrd. USD | |
| 23,834 Mrd. USD | |
| 19,859 Mrd. USD | |
| 21,843 Mrd. USD | |
| 20,335 Mrd. USD | |
| 19,475 Mrd. USD | |
| 20,575 Mrd. USD | |
| 19,333 Mrd. USD | |
| 20,312 Mrd. USD | |
| 20,585 Mrd. USD |
Podobni makroekonomski kazalniki za Uvozi
Indeks terorizma
Letno
Izvoz
Mesečno
Izvoz medletno
Mesečno
Neposredne tuje naložbe
Četrtletje
Pogoji trgovine
Mesečno
Prevodi
Četrtletje
Prihodi turistov
Mesečno
Prodaja orožja
Letno
Proizvodnja nafte
Mesečno
Tekoči račun
Četrtletje
Tekoči račun v razmerju do BDP
Letno
Tokovi kapitala
Četrtletje
Trgovinska bilanca
Mesečno
Tuji neposredni naložbi YoY
Četrtletje
Turizem prihodki
Četrtletje
Uvoz YoY
Mesečno
Zlate rezerve
Četrtletje
Zunanja dolg
Četrtletje
Uvozi
Od leta 2004 do 2012 so se uvozi v Indonezijo potrojili, saj je velik del prebivalstva dosegel srednji razred, kar je povečalo nakupe nafte in potrošniških dobrin. Vendar pa so od sredine leta 2013 uvozi začeli upadati zaradi nizkih cen surovin ter šibkega domačega povpraševanja in investicij. Glavni uvozni izdelki so: nafta in plin (približno 17 odstotkov celotnega uvoza), jedrske reakcije, kotli, mehanske naprave (19 odstotkov); železo in jeklo (5,4 odstotka), organski kemični materiali (4,8 odstotka) in vozila (4,5 odstotka). Glavni uvozni partnerji so: Kitajska (25 odstotkov celotnega uvoza), Japonska (11 odstotkov), Singapur (7,6 odstotka), Tajska (6,8 odstotka) in Združene države Amerike (6,4 odstotka).
Strani makroekonomskih podatkov za druge države v Azija
Kaj je Uvozi?
Uvozi so ena izmed ključnih kategorij makroekonomije, ki igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in razumevanju ekonomske slike neke države. Spletna stran eulerpool, ki se osredotoča na prikazovanje makroekonomskih podatkov, posebno pozornost namenja temu segmentu, saj uvozi ne vplivajo le na gospodarstvo, temveč tudi na življenjski standard prebivalcev, trgovinski saldo in celotno ekonomsko politiko države. Pojem uvozov zajema blago in storitve, ki jih država pridobi iz tujine za domačo porabo ali nadaljnjo predelavo. Natančna analiza uvozov je ključnega pomena za oblikovanje strateških gospodarskih načrtov in politik. Uvozno dejavnost moramo razumeti kot dvosmeren proces, ki vključuje ekonomske, politične in socialne komponente. Eden izmed glavnih razlogov za uvoz je potreba po dobrinah in storitvah, ki jih domača proizvodnja ne more zagotoviti v zadostnih količinah ali s potrebno kakovostjo. To vključuje širok spekter proizvodov, od surovin in polizdelkov do končnih izdelkov in tehnoloških inovacij. Pomembno je poudariti, da uvozi omogočajo dostop do sodobne tehnologije in inovacij, ki lahko spodbudijo domačo proizvodnjo in konkurenčnost. Uvozi imajo večplastne učinke na nacionalno gospodarstvo. Prvi vidik je neposredni vpliv na plačilno bilanco države. V primeru, ko vrednost uvoza presega vrednost izvoza, se pogosto soočamo s trgovinskim primanjkljajem. To pomeni, da država porabi več tujega denarja, kot ga zasluži s svojimi izvozi, kar lahko povzroča pritisk na devizne rezerve in nacionalno valuto. Uvozi vplivajo tudi na stopnjo inflacije. Uvoz cenejših blaga iz trgovinskih partnerjev lahko pomaga znižati cene na domačem trgu in s tem zadržati inflacijo. Na drugi strani pa uvoz dražjih surovin ali končnih izdelkov lahko poveča stroške proizvodnje in prispeva k višjim cenam v trgovinah, kar posledično vodi k inflacijski spirali. Nenazadnje so uvozi tesno povezani z zaposlovanjem. Zvišanje uvoza lahko pomeni nizko povpraševanje po domačih proizvodih, kar lahko vodi v zmanjšano proizvodnjo in zmanjšanje števila delovnih mest. Po drugi strani pa uvozi lahko omogočijo dostop do cenovno ugodnejših inputov, kar lahko poveča konkurenčnost domačih podjetij in spodbudi odpiranje novih delovnih mest. Poleg ekonomskih vidikov imajo uvozi tudi politične in socialne razsežnosti. Politični odnosi med državami močno vplivajo na uvozne politike, kot so carinske stopnje in uvozne kvote. Gradnja in vzdrževanje stabilnih mednarodnih odnosov je zato ključno za nemoteno delovanje uvoznega sektorja. Kulturni in socialni vpliv uvozov pa se kaže skozi širjenje raznolike prehrane, oblačil, tehnologije in drugih izdelkov, ki prispevajo k razvoju in obogatitvi domače kulture. Uvozi omogočajo prebivalstvu dostop do proizvodov iz vseh delov sveta in s tem širijo obzorja ter povečujejo kvaliteto življenja. Eulerpool kot strokovna platforma za prikazovanje makroekonomskih podatkov ponuja natančne in ažurne podatke o uvozih, ki so ključni za analizo in razumevanje gospodarskih tokov. Podatki, ki jih ponujamo, vključujejo različne parametre, kot so vrednost uvoženega blaga, države izvora, vrste uvoženih proizvodov in časovne serije, ki omogočajo spremljanje trendov in oblikovanje dolgoročnih strategij. Pomembno je, da napredne analize podatkov o uvozih vključujejo tudi bolj zapletene metrike, kot so uvozna elastičnost, ki meri odzivnost povpraševanja po uvoženih dobrinah glede na spremembe cen, ter razmerje med uvozi in domačo proizvodnjo, kar omogoča poglobljeno razumevanje konkurenčnosti domačega gospodarstva. Zgoščeni in vizualno predstavljeni podatki na spletni strani eulerpool omogočajo uporabnikom enostaven dostop do informacij, ki so potrebne za sprejemanje informiranih poslovnih odločitev. Naši uporabniki, ki vključujejo ekonomske analitike, raziskovalce, vladne uradnike in poslovne odločevalce, lahko s pomočjo teh podatkov prepoznajo tržne priložnosti, potencialna tveganja in oblikujejo strategije za učinkovitejše upravljanje poslovanja. Skupaj z analizo uvozov ponujamo tudi primerjalne podatke, ki omogočajo primerjavo med različnimi državami in regijami. To je pomembno orodje za razumevanje globalnih ekonomskih tokov in tržnih dinamike. Z vključitvijo podatkov o uvozih v širše makroekonomske analize lahko pridobimo celovitejši vpogled v stanje nacionalnega gospodarstva in oblikujemo bolj trajnostne gospodarske politike. V sklepnem delu moramo poudariti, da so uvozi nenehno spreminjajoče se področje, ki zahteva stalno pozornost in prilagodljivost. Izpostavljenost globalnim trgom nam lahko prinese številne prednosti, vendar tudi tveganja, kot so gospodarski šoki, politična nestabilnost in cenovna nihanja. Z natančnimi in ažurnimi podatki o uvozih, ki jih ponujamo na eulerpool, želimo prispevati k boljši obveščenosti in pripravljenosti naših uporabnikov na te izzive. Skrbna analiza in razumevanje uvozov sta torej ključna za oblikovanje uspešne gospodarske strategije in trajnostnega razvoja. Eulerpool stoji ob strani vsem, ki iščejo zanesljive informacije in vpoglede v kompleksni svet makroekonomije, z namenom spodbujanja gospodarstvenikov k sprejemanju premišljenih poslovnih odločitev ter prispevanju k stabilni in prosperitetni gospodarski prihodnosti.
Uvozi Indonezija — FAQ
What is the current Uvozi in Indonezija?
The current Uvozi in Indonezija is 21,201 Mrd.USD as of 1. 1. 2026.
How has the Uvozi in Indonezija changed recently?
The Uvozi in Indonezija decreased from 23,834 Mrd.USD (1. 12. 2025) to 21,201 Mrd.USD (1. 1. 2026).
What is the all-time high for Uvozi in Indonezija?
The all-time high for Uvozi in Indonezija was 23,83 Mrd.USD, recorded on 1. 12. 2025.
What is the all-time low for Uvozi in Indonezija?
The all-time low for Uvozi in Indonezija was 21,00 Mio.USD, recorded on 1. 9. 1959.
What is the historical average of Uvozi in Indonezija?
The historical average of Uvozi in Indonezija is 5,01 Mrd.USD, calculated over the period from 1. 1. 1959 to 1. 12. 2025.
Where does the Uvozi data for Indonezija come from?
The Uvozi data for Indonezija is sourced from Statistics Indonesia and published on Eulerpool.