Grčija Nakazila
Cena
Cena
112,4 Mio. EUR
Sprememba +/-
-2,6 Mio. EUR
Sprememba %
-2,26 %
Trenutna vrednost Nakazila v Grčija je 112,4 Mio. EUR. Nakazila v Grčija so se zmanjšala na 112,4 Mio. EUR dne 1. 5. 2026, po tem ko so bila 115 Mio. EUR dne 1. 4. 2026. Od 1. 1. 2002 do 1. 5. 2026 je bil povprečni BDP v Grčija 164,82 Mio. EUR. Rekordno visoko vrednost so dosegli dne 1. 1. 2024 z 3,62 Mrd. EUR, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 2. 2016 z 50,10 Mio. EUR.
The current value of Nakazila in Grčija is 112,4 Mio.EUR. Nakazila in Grčija decreased to 112,4 Mio.EUR from 115 Mio.EUR.Nakazila in Grčija averaged 164,82 Mio.EUR from 1. 1. 2002 until 1. 5. 2026.The all-time high was 3,62 Mrd.EUR (1. 1. 2024)and the record low was 50,10 Mio.EUR (1. 2. 2016).
Nakazila
Nakazila
3 leta
5 let
10 let
Največ
Nakazila Zgodovina
| Datum | Vrednost |
|---|---|
| 112,4 Mio. EUR | |
| 115 Mio. EUR | |
| 112,7 Mio. EUR | |
| 96,1 Mio. EUR | |
| 1,42 Mrd. EUR | |
| 165,9 Mio. EUR | |
| 140,5 Mio. EUR | |
| 143,9 Mio. EUR | |
| 137 Mio. EUR | |
| 100,1 Mio. EUR |
Podobni makroekonomski kazalniki za Nakazila
Indeks terorizma
Letno
Izvoz
Mesečno
Neposredne tuje naložbe
Mesečno
Prihodi turistov
Mesečno
Prodaja orožja
Letno
Tekoči račun
Mesečno
Tekoči račun v razmerju do BDP
Letno
Tokovi kapitala
Mesečno
Trgovinska bilanca
Mesečno
Turizem prihodki
Mesečno
Uvoz
Mesečno
Uvozi zemeljskega plina
Mesečno
Zlate rezerve
Četrtletje
Zunanja dolg
Četrtletje
Zunanji dolg do BDP
Četrtletje
Nakazila
V Grčiji se remitence nanašajo na prilive tekočih in kapitalskih transferjev v gotovini in naravi, vključno s transferji dohodkov migrantov in kratkoročnih delavcev (osebne remitence) ter pridobljene pravice v socialnih prejemkih (skupne remitence).
Strani makroekonomskih podatkov za druge države v Evropa
Kaj je Nakazila?
Remittances so pomemben del makroekonomskega okolja in predstavljajo ključen vir financiranja za številne države po svetu. Na Eulerpoolu, profesionalni spletni platformi za prikaz makroekonomskih podatkov, z velikim zanimanjem spremljamo gibanje remittances, saj razumemo njihov pomen in vpliv na globalno gospodarstvo. Remittances predstavljajo denarna nakazila, ki jih emigranti pošiljajo svojim družinam in prijateljem v matične države. Ta denarna sredstva so pogosto življenjske narave za prejemnike in igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravstvenega varstva, izobraževanja in splošnega življenjskega standarda. V mnogih državah v razvoju predstavljajo remittances pomemben delež bruto domačega proizvoda (BDP) in so pogosto večji od neposrednih tujih naložb ali uradne razvojne pomoči. Na globalnem nivoju remittances dosežejo več sto milijard ameriških dolarjev na leto. Do leta 2020 so remittances presegle 700 milijard dolarjev, kar priča o njihovi izjemni ekonomski pomembnosti. Največ remittances prihaja iz držav z visoko ekonomijo, kot so Združene države Amerike, Savdska Arabija, Rusija in Nemčija, medtem ko so glavni prejemniki države, kot so Indija, Kitajska, Mehika in Filipini. Remittances imajo tudi obsežne makroekonomske učinke. Prvič, povečujejo razpoložljiv dohodek gospodinjstev v prejemnih državah, kar vodi do povečane potrošnje in s tem povečane ekonomske aktivnosti. Drugič, remittances pomagajo ublažiti učinke ekonomske nestabilnosti, saj so pogosto bolj stabilen vir dohodka kot drugi kapitalski tokovi. V kriznih časih, kot je pandemija COVID-19, so remittances pogosto rasle, medtem ko so na drugih področjih beležili zmanjšanje. Poleg tega imajo remittances tudi pomemben vpliv na finančni sektor. Z večjo uporabe formalnih kanalov za pošiljanje denarja se povečuje tudi finančna integracija, saj prejemniki denarja pogosto odprejo bančne račune, da bi prejeli nakazila. To spodbuja razširitev finančnih storitev v državah z nizkim dohodkom. V pogoju prenosa denarja preko formalnih kanalov je pogosto nižja provizija, kar omogoča, da prejemniki prejmejo večji delež poslanega denarja. Remittances pa ne prinašajo le pozitivnih učinkov. Obstajajo tudi določeni izzivi in tveganja, povezana z njimi. Pomemben izziv je visoka cena prenosa denarja prek formalnih kanalov, kar lahko v nekaterih primerih doseže tudi več kot 10 % poslane vsote. To povzroča, da se številni zatekajo k neformalnim kanalom, kar pa povečuje tveganje pranja denarja in financiranja nelegalnih dejavnosti. Drug izziv predstavlja odvisnost prejemnih držav od remittances. Prekomerna odvisnost od teh tokov lahko vodi do »holandske bolezni« in zanemarjanja drugih sektorjev gospodarstva. Lokalna valuta lahko zaradi povečanega priliva tujih valut nerealno krepi svojo vrednost, kar poslabša konkurenčnost izvoznih izdelkov in storitev. Kljub tem izzivom remittances ostajajo ključen dejavnik gospodarske rasti in stabilnosti za številne države po svetu. Na Eulerpoolu sledimo tem trendom natančno in zagotavljamo natančne podatke ter analize, ki pomagajo poslovnim subjektom, raziskovalcem in oblikovalcem politik razumeti in izkoristiti potencial remittances. Eden izmed ključnih podatkov, ki ga sledimo, je vir remittances ter koliko dejansko prispevajo k BDP posamezne države. Na podlagi teh podatkov lahko ocenjujemo, kako so prejemni tokovi remittances povezani z gospodarsko uspešnostjo držav. Prav tako spremljamo spremembe v zakonodaji, ki vplivajo na stroške in varnost prenosa denarja, ter tehnološke inovacije, kot so mobilne denarnice in kriptovalute, ki vplivajo na prihodnost remittances. Pri analizi remittances upoštevamo tudi socialne vidike. Remittances pogosto spodbujajo migracijo, saj družine pošiljajo svoje člane v tujino z upanjem na boljše zaslužke. Na ta način remittances oblikujejo demografske trende in migrantske tokove, kar ima nadaljnje učinke na trg dela, javno upravljanje in socialno varnost. Za zaključek, remittances so nepogrešljiv del sodobnega makroekonomskega sistema z obsežnimi ekonomskimi in socialnimi vplivi. Na Eulerpoolu se zavezujemo, da bomo še naprej zagotavljali poglobljene in ažurne podatke o remittances, ki bodo v pomoč vsem, ki želijo razumeti ta kompleksen, a izjemno pomemben pojav v globalnem gospodarstvu.
Nakazila Grčija — FAQ
What is the current Nakazila in Grčija?
The current Nakazila in Grčija is 112,4 Mio.EUR as of 1. 5. 2026.
How has the Nakazila in Grčija changed recently?
The Nakazila in Grčija decreased from 115 Mio.EUR (1. 4. 2026) to 112,4 Mio.EUR (1. 5. 2026).
What is the all-time high for Nakazila in Grčija?
The all-time high for Nakazila in Grčija was 3,62 Mrd.EUR, recorded on 1. 1. 2024.
What is the all-time low for Nakazila in Grčija?
The all-time low for Nakazila in Grčija was 50,10 Mio.EUR, recorded on 1. 2. 2016.
What is the historical average of Nakazila in Grčija?
The historical average of Nakazila in Grčija is 164,82 Mio.EUR, calculated over the period from 1. 1. 2002 to 1. 5. 2026.
Where does the Nakazila data for Grčija come from?
The Nakazila data for Grčija is sourced from Bank of Greece and published on Eulerpool.
Več orodij in analiz
Brezplačna orodja in tržni podatki podjetja Eulerpool.
Akciofinder
Analizirajte 20.000+ delnic po vsem svetu na podlagi več kot 1.000.000 podatkovnih točk.
Nakupi notranjih oseb
Sledite nakupom in prodajam odličnjakov v realnem času.
Super Vlagatelji
Spremljajte portfelje največjih vlagateljev na svetu
Dividendni koledar
Načrtujte pasivni dohodek s termini izplačil dividend.
Koledar dohodkov
Vsi rezultati četrtletnih dohodkov na pogled.
Ekonomski koledar
Ekonomski dogodki in objave podatkov iz več kot 200 držav.
Sledilnik Kongresa
Razkritja STOCK Act članov ameriškega Kongresa
Fear & Greed Index
Market Sentiment Indicator
Kripto Fear & Greed Index
Kazalnik razpolozenja kripto trga
Ideje
Kurirane sezname delnic po strategiji, indeksu in državi.
Panoge
Top delnice razvrščene po industriji in panogi.
Države
Borzni trgi in vrhunska podjetja po državah.
Strategija
Dokazane strategije naložb z zgodovinskimi donosi.
Indeks
Uspešnost in sestava največjih borznih indeksov.
Slovar
Obsežen slovar trga vrednostnih papirjev za finančne in delniške izraze
Blog
Novice, partnerstva in obvestila o proizvodih