Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Danska Vladni prihodki
Tečaj
Trenutna vrednost Vladni prihodki v Danska je 359,643 milijard DKK. Vladni prihodki v Danska so narasli na 359,643 milijard DKK dne 1. 3. 2024, potem ko so bili dne 1. 12. 2023 357,319 milijard DKK. Od 1. 3. 1999 do 1. 6. 2024 je bil povprečni BDP v Danska 257,50 milijard DKK. Najvišjo vrednost so dosegli dne 1. 6. 2024 z 369,89 milijard DKK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 9. 1999 z 168,43 milijard DKK.
Vladni prihodki ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Državni prihodki | |
---|---|
1. 3. 1999 | 172,05 milijard DKK |
1. 6. 1999 | 176,21 milijard DKK |
1. 9. 1999 | 168,43 milijard DKK |
1. 12. 1999 | 174,92 milijard DKK |
1. 3. 2000 | 178,68 milijard DKK |
1. 6. 2000 | 184,12 milijard DKK |
1. 9. 2000 | 179,13 milijard DKK |
1. 12. 2000 | 182,87 milijard DKK |
1. 3. 2001 | 182,90 milijard DKK |
1. 6. 2001 | 189,37 milijard DKK |
1. 9. 2001 | 182,49 milijard DKK |
1. 12. 2001 | 187,95 milijard DKK |
1. 3. 2002 | 186,59 milijard DKK |
1. 6. 2002 | 191,88 milijard DKK |
1. 9. 2002 | 184,71 milijard DKK |
1. 12. 2002 | 189,84 milijard DKK |
1. 3. 2003 | 189,75 milijard DKK |
1. 6. 2003 | 195,80 milijard DKK |
1. 9. 2003 | 188,76 milijard DKK |
1. 12. 2003 | 197,53 milijard DKK |
1. 3. 2004 | 203,30 milijard DKK |
1. 6. 2004 | 208,81 milijard DKK |
1. 9. 2004 | 202,13 milijard DKK |
1. 12. 2004 | 216,46 milijard DKK |
1. 3. 2005 | 219,48 milijard DKK |
1. 6. 2005 | 228,41 milijard DKK |
1. 9. 2005 | 219,92 milijard DKK |
1. 12. 2005 | 226,72 milijard DKK |
1. 3. 2006 | 228,18 milijard DKK |
1. 6. 2006 | 238,81 milijard DKK |
1. 9. 2006 | 226,32 milijard DKK |
1. 12. 2006 | 233,53 milijard DKK |
1. 3. 2007 | 236,27 milijard DKK |
1. 6. 2007 | 242,68 milijard DKK |
1. 9. 2007 | 234,70 milijard DKK |
1. 12. 2007 | 240,94 milijard DKK |
1. 3. 2008 | 236,87 milijard DKK |
1. 6. 2008 | 251,20 milijard DKK |
1. 9. 2008 | 234,94 milijard DKK |
1. 12. 2008 | 249,63 milijard DKK |
1. 3. 2009 | 225,49 milijard DKK |
1. 6. 2009 | 241,68 milijard DKK |
1. 9. 2009 | 230,60 milijard DKK |
1. 12. 2009 | 228,96 milijard DKK |
1. 3. 2010 | 242,04 milijard DKK |
1. 6. 2010 | 249,09 milijard DKK |
1. 9. 2010 | 240,58 milijard DKK |
1. 12. 2010 | 247,15 milijard DKK |
1. 3. 2011 | 247,92 milijard DKK |
1. 6. 2011 | 254,84 milijard DKK |
1. 9. 2011 | 246,16 milijard DKK |
1. 12. 2011 | 258,99 milijard DKK |
1. 3. 2012 | 254,80 milijard DKK |
1. 6. 2012 | 262,54 milijard DKK |
1. 9. 2012 | 253,33 milijard DKK |
1. 12. 2012 | 264,82 milijard DKK |
1. 3. 2013 | 260,99 milijard DKK |
1. 6. 2013 | 270,95 milijard DKK |
1. 9. 2013 | 256,94 milijard DKK |
1. 12. 2013 | 268,64 milijard DKK |
1. 3. 2014 | 270,62 milijard DKK |
1. 6. 2014 | 281,75 milijard DKK |
1. 9. 2014 | 278,04 milijard DKK |
1. 12. 2014 | 289,02 milijard DKK |
1. 3. 2015 | 260,00 milijard DKK |
1. 6. 2015 | 272,08 milijard DKK |
1. 9. 2015 | 268,45 milijard DKK |
1. 12. 2015 | 286,10 milijard DKK |
1. 3. 2016 | 268,00 milijard DKK |
1. 6. 2016 | 280,08 milijard DKK |
1. 9. 2016 | 274,12 milijard DKK |
1. 12. 2016 | 284,33 milijard DKK |
1. 3. 2017 | 284,76 milijard DKK |
1. 6. 2017 | 288,21 milijard DKK |
1. 9. 2017 | 279,01 milijard DKK |
1. 12. 2017 | 292,96 milijard DKK |
1. 3. 2018 | 286,48 milijard DKK |
1. 6. 2018 | 293,12 milijard DKK |
1. 9. 2018 | 285,48 milijard DKK |
1. 12. 2018 | 291,79 milijard DKK |
1. 3. 2019 | 314,02 milijard DKK |
1. 6. 2019 | 314,43 milijard DKK |
1. 9. 2019 | 304,75 milijard DKK |
1. 12. 2019 | 312,84 milijard DKK |
1. 3. 2020 | 306,35 milijard DKK |
1. 6. 2020 | 306,39 milijard DKK |
1. 9. 2020 | 301,83 milijard DKK |
1. 12. 2020 | 334,86 milijard DKK |
1. 3. 2021 | 340,55 milijard DKK |
1. 6. 2021 | 348,58 milijard DKK |
1. 9. 2021 | 335,52 milijard DKK |
1. 12. 2021 | 349,68 milijard DKK |
1. 3. 2022 | 338,66 milijard DKK |
1. 6. 2022 | 346,45 milijard DKK |
1. 9. 2022 | 337,43 milijard DKK |
1. 12. 2022 | 352,30 milijard DKK |
1. 3. 2023 | 347,83 milijard DKK |
1. 6. 2023 | 354,51 milijard DKK |
1. 9. 2023 | 346,59 milijard DKK |
1. 12. 2023 | 357,32 milijard DKK |
1. 3. 2024 | 359,64 milijard DKK |
Vladni prihodki Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 359,643 milijard DKK |
1. 12. 2023 | 357,319 milijard DKK |
1. 9. 2023 | 346,589 milijard DKK |
1. 6. 2023 | 354,513 milijard DKK |
1. 3. 2023 | 347,832 milijard DKK |
1. 12. 2022 | 352,295 milijard DKK |
1. 9. 2022 | 337,434 milijard DKK |
1. 6. 2022 | 346,447 milijard DKK |
1. 3. 2022 | 338,662 milijard DKK |
1. 12. 2021 | 349,679 milijard DKK |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Vladni prihodki
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇩🇰 Dolžnost države do BDP | 29,3 % of GDP | 29,8 % of GDP | Letno |
🇩🇰 Državna poraba | 349,717 milijard DKK | 320,395 milijard DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Državni dolg | 646,433 milijard DKK | 642,371 milijard DKK | Mesečno |
🇩🇰 Državni izdatki v BDP | 46,8 % of GDP | 44,9 % of GDP | Letno |
🇩🇰 državni proračun | 3,1 % of GDP | 3,3 % of GDP | Letno |
🇩🇰 Indeks korupcije | 90 Points | 90 Points | Letno |
🇩🇰 Javni izdatki | 148 mio. DKK | 146,3 mio. DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Razvrstitev koruptivnosti | 1 | 1 | Letno |
🇩🇰 vojaški izdatki | 8,145 milijard USD | 5,475 milijard USD | Letno |
🇩🇰 Vrednost državnega proračuna | 6,655 milijard DKK | 25,684 milijard DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Zahteve za azil | 215 persons | 155 persons | Mesečno |
Vladni prihodki vključujejo vse prejete dohodke, ki jih vlada prejme, vključno z davki, carinskimi dajatvami, prihodki državnih podjetij, kapitalskimi prihodki in tujimi pomočmi. Vladni prihodki so del izračuna proračunskega ravnovesja vlade.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Vladni prihodki
Kategorija "Državni prihodki" na naši spletni strani Eulerpool obsega širok spekter podatkov, ključnih za globoko razumevanje makroekonomskih razmer in politik. V tem kontekstu analiziramo različne oblike prihodkov, ki jih vlada države pridobiva skozi davčne in nedavčne vire. Državni prihodki predstavljajo temelj za financiranje javnih storitev, izvajanje vladnih politik in zagotavljanje ekonomske stabilnosti. Velik del državnih prihodkov temelji na davkih. Davki so obvezne dajatve, ki jih državljani in podjetja plačujejo vladi in vključujejo različne vrste, kot so dohodnina, davek na dodano vrednost (DDV), davek na podjetniške dobičke, trošarine in carine. Vsak od teh davkov ima svoje značilnosti in prispeva k strukturi državnega proračuna. Dohodnina je na primer pogosto progresivna, kar pomeni, da tisti z višjimi dohodki plačujejo višje odstotke. DDV je posredni davek, ki ga končni potrošnik plača ob nakupu blaga in storitev. Trošarine se običajno nalagajo na specifične izdelke, kot so alkohol, tobak in goriva, in služijo tudi kot orodje za uravnavanje porabe teh izdelkov. Poleg davčnih prihodkov država pridobiva tudi nedavčne prihodke, ki vključujejo prihodke iz državnega premoženja, divident državnih podjetij, prihodke iz kazni, pristojbin in drugih administrativnih prihodkov. Pomemben del nedavčnih prihodkov so tudi prihodki iz dohodkov državnih investicij in državnih skladov, ki pogosto igrajo ključno vlogo pri dolgoročnem finančnem načrtovanju in stabilizaciji državnega gospodarstva. Zbiranje in razporejanje državnih prihodkov ima pomembne posledice za gospodarsko politiko. Ekonomska politika držav skozi davčno politiko in upravljanje javnih financ direktno vpliva na makroekonomske indikatorje, kot so inflacija, zaposlovanje in gospodarska rast. Uravnoteženi državni proračuni so ključnega pomena za vzdrževanje ekonomskega zdravja države. Prekomerno zadolževanje na eni strani lahko vodi v težave s financiranjem dolgoročnih obveznosti, medtem ko lahko prekomerni presežki nakazujejo na neizkoriščen gospodarski potencial ali nezadostno vlaganje v infrastrukturo in javne storitve. Prav tako je pomembno, da država optimizira svojo davčno politiko za ustvarjanje konkurenčnega poslovnega okolja. Vpliv davkov na podjetništvo in investicije je velik, zato je nujno, da davčna politika ne zavira gospodarskega razvoja. Idealno davčno okolje bi bilo tisto, ki je pravično, enostavno za upravljanje in spodbuja produktivne gospodarske aktivnosti brez ustvarjanja nepotrebnih davčnih bremen. Spletna stran Eulerpool ponuja poglobljene podatke in analize o državnih prihodkih, kar omogoča analitikom, pri odločevalcem, institucijam in raziskovalcem, da pridobijo celosten vpogled v dinamiko državnih financ. Omogoča sledenje spremembam v zakonodaji, spremljanje trendov v obdavčitvi in ocenjevanje vplivov davčnih politik na gospodarstvo. Naši podatki vključujejo zgodovinske podatke in trenutne vrednosti, kar omogoča primerjalno analizo skozi čas in med različnimi državami. Podatki o državnih prihodkih so ključni tudi za investitorje, ki ocenjujejo finančno stabilnost držav pri svojih naložbenih odločitvah. Razumevanje virov in rabe državnih prihodkov je bistveno za ocenitev tveganjala pri vlaganju v državne obveznice ali druge oblike državnega dolga. Transparetne in dostopne informacije o javnih financah in fiskalnih politikah so zato nujne za tržne akterje, saj omogočajo zanesljivejše odločitve o investiranju. Naša platforma prav tako ponuja analitična orodja, ki omogočajo uporabnikom, da izdelujejo svoje prilagojene analize državnih prihodkov. S pomočjo vizualizacij in interaktivnih grafikonov lahko naši uporabniki analizirajo trende, napovedujejo prihodnji razvoj in oblikujejo strategije, ki temeljijo na natančnih številčnih podatkih. Eulerpool se zaveda pomembnosti podatkov za oblikovanje učinkovitih politik in strategij ter si prizadeva zagotavljati najvišjo raven strokovnosti in natančnosti. Naša ekipa strokovnjakov nenehno sledi razvoju na področju makroekonomije in državnih financ, da lahko ponudimo najbolj sveže in relevantne informacije. Za konec, razumevanje državnih prihodkov ni samo ključno za politične odločevalce in ekonomske analitike, temveč tudi za širšo javnost, ki je neposredno vključena v gospodarsko dogajanje preko plačevanja davkov in uporabe javnih storitev. Ozaveščenost o tem, kako vlada zbira in razporeja sredstva, ter učinki teh odločitev na gospodarstvo, so ključni za demokratično participacijo in transparentnost. Eulerpool je vaš partner pri raziskovanju in razumevanju teh kompleksnih, a nujnih ekonomskih pojmov in trendov.