Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Danska Fiskalni izdatki
Tečaj
Trenutna vrednost Fiskalni izdatki v Danska je 320,395 milijard DKK. Fiskalni izdatki v Danska so se zmanjšali na 320,395 milijard DKK na 1. 9. 2023, potem ko so bili 324,89 milijard DKK na 1. 6. 2023. Od 1. 3. 1999 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Danska 248,63 milijard DKK. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena na 1. 12. 2023 z 349,72 milijard DKK, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na 1. 3. 1999 z 167,46 milijard DKK.
Fiskalni izdatki ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Državna poraba | |
---|---|
1. 3. 1999 | 167,46 milijard DKK |
1. 6. 1999 | 168,30 milijard DKK |
1. 9. 1999 | 168,76 milijard DKK |
1. 12. 1999 | 172,53 milijard DKK |
1. 3. 2000 | 172,73 milijard DKK |
1. 6. 2000 | 174,05 milijard DKK |
1. 9. 2000 | 174,09 milijard DKK |
1. 12. 2000 | 178,24 milijard DKK |
1. 3. 2001 | 178,16 milijard DKK |
1. 6. 2001 | 179,80 milijard DKK |
1. 9. 2001 | 179,97 milijard DKK |
1. 12. 2001 | 186,76 milijard DKK |
1. 3. 2002 | 184,83 milijard DKK |
1. 6. 2002 | 187,16 milijard DKK |
1. 9. 2002 | 187,00 milijard DKK |
1. 12. 2002 | 191,48 milijard DKK |
1. 3. 2003 | 191,57 milijard DKK |
1. 6. 2003 | 192,74 milijard DKK |
1. 9. 2003 | 191,01 milijard DKK |
1. 12. 2003 | 195,35 milijard DKK |
1. 3. 2004 | 198,80 milijard DKK |
1. 6. 2004 | 195,84 milijard DKK |
1. 9. 2004 | 199,12 milijard DKK |
1. 12. 2004 | 204,39 milijard DKK |
1. 3. 2005 | 206,29 milijard DKK |
1. 6. 2005 | 202,01 milijard DKK |
1. 9. 2005 | 201,31 milijard DKK |
1. 12. 2005 | 203,08 milijard DKK |
1. 3. 2006 | 210,14 milijard DKK |
1. 6. 2006 | 206,50 milijard DKK |
1. 9. 2006 | 206,90 milijard DKK |
1. 12. 2006 | 214,73 milijard DKK |
1. 3. 2007 | 216,23 milijard DKK |
1. 6. 2007 | 211,65 milijard DKK |
1. 9. 2007 | 214,53 milijard DKK |
1. 12. 2007 | 219,92 milijard DKK |
1. 3. 2008 | 232,30 milijard DKK |
1. 6. 2008 | 222,08 milijard DKK |
1. 9. 2008 | 223,32 milijard DKK |
1. 12. 2008 | 230,44 milijard DKK |
1. 3. 2009 | 239,14 milijard DKK |
1. 6. 2009 | 240,49 milijard DKK |
1. 9. 2009 | 243,36 milijard DKK |
1. 12. 2009 | 250,65 milijard DKK |
1. 3. 2010 | 256,66 milijard DKK |
1. 6. 2010 | 256,97 milijard DKK |
1. 9. 2010 | 252,32 milijard DKK |
1. 12. 2010 | 260,35 milijard DKK |
1. 3. 2011 | 253,61 milijard DKK |
1. 6. 2011 | 262,12 milijard DKK |
1. 9. 2011 | 255,95 milijard DKK |
1. 12. 2011 | 270,48 milijard DKK |
1. 3. 2012 | 264,48 milijard DKK |
1. 6. 2012 | 284,87 milijard DKK |
1. 9. 2012 | 271,42 milijard DKK |
1. 12. 2012 | 277,48 milijard DKK |
1. 3. 2013 | 268,00 milijard DKK |
1. 6. 2013 | 270,08 milijard DKK |
1. 9. 2013 | 268,13 milijard DKK |
1. 12. 2013 | 270,95 milijard DKK |
1. 3. 2014 | 275,10 milijard DKK |
1. 6. 2014 | 272,17 milijard DKK |
1. 9. 2014 | 267,80 milijard DKK |
1. 12. 2014 | 278,89 milijard DKK |
1. 3. 2015 | 279,11 milijard DKK |
1. 6. 2015 | 274,81 milijard DKK |
1. 9. 2015 | 273,61 milijard DKK |
1. 12. 2015 | 282,84 milijard DKK |
1. 3. 2016 | 276,46 milijard DKK |
1. 6. 2016 | 277,97 milijard DKK |
1. 9. 2016 | 275,43 milijard DKK |
1. 12. 2016 | 276,28 milijard DKK |
1. 3. 2017 | 273,55 milijard DKK |
1. 6. 2017 | 278,11 milijard DKK |
1. 9. 2017 | 272,92 milijard DKK |
1. 12. 2017 | 283,95 milijard DKK |
1. 3. 2018 | 280,26 milijard DKK |
1. 6. 2018 | 286,05 milijard DKK |
1. 9. 2018 | 280,15 milijard DKK |
1. 12. 2018 | 292,56 milijard DKK |
1. 3. 2019 | 284,23 milijard DKK |
1. 6. 2019 | 283,52 milijard DKK |
1. 9. 2019 | 286,28 milijard DKK |
1. 12. 2019 | 293,77 milijard DKK |
1. 3. 2020 | 296,75 milijard DKK |
1. 6. 2020 | 312,50 milijard DKK |
1. 9. 2020 | 297,37 milijard DKK |
1. 12. 2020 | 334,53 milijard DKK |
1. 3. 2021 | 321,18 milijard DKK |
1. 6. 2021 | 317,59 milijard DKK |
1. 9. 2021 | 301,52 milijard DKK |
1. 12. 2021 | 330,03 milijard DKK |
1. 3. 2022 | 316,26 milijard DKK |
1. 6. 2022 | 314,88 milijard DKK |
1. 9. 2022 | 311,44 milijard DKK |
1. 12. 2022 | 330,97 milijard DKK |
1. 3. 2023 | 318,38 milijard DKK |
1. 6. 2023 | 324,89 milijard DKK |
1. 9. 2023 | 320,40 milijard DKK |
Fiskalni izdatki Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 320,395 milijard DKK |
1. 6. 2023 | 324,89 milijard DKK |
1. 3. 2023 | 318,382 milijard DKK |
1. 12. 2022 | 330,974 milijard DKK |
1. 9. 2022 | 311,441 milijard DKK |
1. 6. 2022 | 314,879 milijard DKK |
1. 3. 2022 | 316,261 milijard DKK |
1. 12. 2021 | 330,032 milijard DKK |
1. 9. 2021 | 301,524 milijard DKK |
1. 6. 2021 | 317,59 milijard DKK |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Fiskalni izdatki
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇩🇰 Dolžnost države do BDP | 29,3 % of GDP | 29,8 % of GDP | Letno |
🇩🇰 Državni dolg | 646,433 milijard DKK | 642,371 milijard DKK | Mesečno |
🇩🇰 Državni izdatki v BDP | 46,8 % of GDP | 44,9 % of GDP | Letno |
🇩🇰 Državni prihodki | 369,891 milijard DKK | 359,643 milijard DKK | Četrtletje |
🇩🇰 državni proračun | 3,1 % of GDP | 3,3 % of GDP | Letno |
🇩🇰 Indeks korupcije | 90 Points | 90 Points | Letno |
🇩🇰 Javni izdatki | 148 mio. DKK | 146,3 mio. DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Razvrstitev koruptivnosti | 1 | 1 | Letno |
🇩🇰 vojaški izdatki | 8,145 milijard USD | 5,475 milijard USD | Letno |
🇩🇰 Vrednost državnega proračuna | 6,655 milijard DKK | 25,684 milijard DKK | Četrtletje |
🇩🇰 Zahteve za azil | 215 persons | 155 persons | Mesečno |
Javnofinančni izdatki se nanašajo na vsoto državnih izdatkov, vključno s porabo za blago in storitve, investicije in transferna plačila, kot so socialna varnost in nadomestila za brezposelnost. Javnofinančni izdatki so del izračuna bilance državnega proračuna.
Makro strani za druge države v Evropa
- 🇦🇱Albanija
- 🇦🇹Avstrija
- 🇧🇾Belorusija
- 🇧🇪Belgija
- 🇧🇦Bosna in Hercegovina
- 🇧🇬Bolgarija
- 🇭🇷Hrvaška
- 🇨🇾Ciper
- 🇨🇿Češka republika
- 🇪🇪Estonija
- 🇫🇴Ferski otoki
- 🇫🇮Finska
- 🇫🇷Francija
- 🇩🇪Nemčija
- 🇬🇷Grčija
- 🇭🇺Madžarska
- 🇮🇸Islandija
- 🇮🇪Irska
- 🇮🇹Italija
- 🇽🇰Kosovo
- 🇱🇻Latvija
- 🇱🇮Lihtenštajn
- 🇱🇹Litva
- 🇱🇺Luksemburg
- 🇲🇰Severna Makedonija
- 🇲🇹Malta
- 🇲🇩Moldavija
- 🇲🇨Monako
- 🇲🇪Črna gora
- 🇳🇱Nizozemska
- 🇳🇴Norveška
- 🇵🇱Poljska
- 🇵🇹Portugalska
- 🇷🇴Romunija
- 🇷🇺Rusija
- 🇷🇸Srbija
- 🇸🇰Slovaška
- 🇸🇮Slovenija
- 🇪🇸Španija
- 🇸🇪Švedska
- 🇨🇭Švica
- 🇺🇦Ukrajina
- 🇬🇧Združeno kraljestvo
- 🇦🇩Andora
Kaj je Fiskalni izdatki
Fiskalna poraba je eno izmed ključnih področij makroekonomije, ki bistveno vpliva na gospodarsko uspešnost in stabilnost posameznih držav. Na naši profesionalni spletni strani Eulerpool se zavedamo pomena natančnega in comprehensivnega prikaza makroekonomskih podatkov, zato vam v tem opisu predstavljamo poglobljen in strokovno utemeljen vpogled v fiskalno porabo. Fiskalna poraba, znana tudi kot javna poraba, se nanaša na izdatke vlade na vseh ravneh – nacionalni, regionalni in lokalni. Namenjena je financiranju javnih dobrin in storitev, kot so izobraževanje, zdravstvo, infrastruktura, socialna varnost in mnoge druge javne potrebe. Fiskalna poraba je sestavni del fiskalne politike, ki jo vlade uporabljajo za uravnavanje gospodarske dejavnosti, vzdrževanje ekonomske stabilnosti in spodbujanje gospodarske rasti. Ena od osnovnih funkcij fiskalne porabe je prerazporeditev dohodka. S pomočjo davkov in drugih prihodkov vlada nabira sredstva, ki jih nato razporeja v različne javne programe in storitve. To vključuje neposredne transferje prebivalstvu, kot so pokojnine, socialni transferji in druge oblike finančne pomoči. Takšna prerazporeditev pomaga zmanjševati družbene neenakosti in omogoča večjo socialno kohezijo. Poleg prerazporeditve dohodka ima fiskalna poraba tudi pomembno stabilizacijsko vlogo. Ko se gospodarstvo sooča z recesijo ali upadom gospodarske aktivnosti, lahko vlada poveča javne izdatke za spodbujanje povpraševanja in ohranjanje delovnih mest. To lahko vključuje investicije v infrastrukturo, subvencije podjetjem ali povečanje socialnih transferjev. Na ta način fiskalna poraba deluje kot avtomatski stabilizator, ki ublaži negativne učinke gospodarskih šokov in prispeva k hitrejšemu okrevanju gospodarstva. Investije v infrastrukturo so ena izmed najpomembnejših oblik fiskalne porabe, saj imajo dolgoročne pozitivne učinke na gospodarsko rast. Kvalitetna cestna in železniška infrastruktura, učinkovito zdravstvo in izobraževalni sistem ter dostop do javnih storitev so temelji, na katerih sloni konkurenčnost in dolgoročna produktivnost gospodarstva. Poleg tega infrastrukturne investicije ustvarjajo delovna mesta in spodbujajo povpraševanje v gradbeništvu in drugih povezanih sektorjih. Vendar pa ni vsaka oblika fiskalne porabe enako učinkovita. Pomembno je, da so javni izdatki usmerjeni v programe in projekte z visoko družbeno vrednostjo in visokim donosom na vlaganje. Prav tako je ključno, da so javna sredstva porabljena transparentno in učinkovito, da se prepreči korupcija in zapravljanje virov. Fiskalna transparentnost in odgovornost sta zato ključna elementa uspešne fiskalne politike. Financiranje fiskalne porabe temelji na davkih in zadolževanju. Davki so glavni vir prihodkov za financiranje javnih izdatkov, vendar lahko prekomerno obdavčevanje negativno vpliva na gospodarsko rast. Zato je pomembno, da je davčna politika uravnotežena in pravična, da se ustvarijo ustrezni pogoji za gospodarsko dejavnost, obenem pa se zagotovi dovolj prihodkov za financiranje javnih potreb. Zadolževanje je drugi vir financiranja, vendar pretirano zadolževanje lahko vodi do fiskalne nevzdržnosti in povečanja javnega dolga. Zato je ključnega pomena, da so fiskalne politike in proračunski primanjkljaji uravnoteženi na dolgi rok. Ena izmed velikih izzivov fiskalne politike je, kako zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Starajoče se prebivalstvo in naraščajoče potrebe po socialnih storitvah predstavljajo velike izzive za proračunsko ravnovesje. Zato je nujno potrebno, da vlade sprejemajo strukturne reforme, ki bodo zagotovile vzdržnost javnega zdravstva, pokojninskih sistemov in drugih ključnih področij javne porabe. Vstop Slovenije v Evropsko unijo in evroobmočje je prinesel nove izzive in priložnosti na področju fiskalne politike. Slovenija mora spoštovati fiskalna pravila EU, kot so Pakt za stabilnost in rast ter Fiskalni pakt, ki omejujejo javni dolg in primanjkljaj. Ta pravila so namenjena zagotavljanju fiskalne discipline in vzdržnosti javnih financ v državah članicah. Poleg tega ima Slovenija dostop do evropskih sredstev, ki jih lahko uporabi za financiranje različnih investicij in razvojnih projektov, kar predstavlja pomemben vir za izboljšanje infrastrukture in spodbujanje gospodarske rasti. Pomemben dejavnik pri oblikovanju fiskalne politike je tudi mednarodno poslovno okolje. Globalizacija in mednarodna trgovina vplivata na fiskalne prihodke in izdatke, saj lahko ekonomska nihanja v drugih državah vplivajo na povpraševanje po slovenskih izdelkih in storitvah. Prav tako imajo mednarodne finančne institucije, kot so Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, pomembno vlogo pri zagotavljanju finančne podpore državam v težavah in pri spodbujanju fiskalnih reform. Na spletni strani Eulerpool vam ponujamo natančne in ažurne podatke o fiskalni porabi, ki vam omogočajo poglobljen vpogled v javne finance in ekonomsko politiko. S tem vam pomagamo bolje razumeti makroekonomske trende in sprejemati informirane odločitve. Ne glede na to, ali ste raziskovalec, študent, vlagatelj ali ekonomist, naši podatki vam nudijo zanesljivo osnovo za analizo in primerjavo fiskalne politike v različnih državah. V zaključku je fiskalna poraba, kot ključen element makroekonomije, kompleksno in multidimenzionalno področje, ki zahteva natančno analizo in razumevanje. Naša naloga na Eulerpool je, da vam omogočimo dostop do najkvalitetnejših podatkov in analitičnih orodij, s katerimi lahko spremljate, analizirate in primerjate fiskalne politike in javne finance tako v Sloveniji kot tudi širše. S tem prispevamo k večji transparentnosti, odgovornosti in učinkovitosti na področju javnih financ.