Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Azerbajdžan Bruto domači proizvod (BDP) iz gradbeništva
Tečaj
Trenutna vrednost Bruto domači proizvod (BDP) iz gradbeništva v Azerbajdžan znaša 971,7 mio. AZN. Bruto domači proizvod (BDP) iz gradbeništva v Azerbajdžan se je povečal na 971,7 mio. AZN dne 1. 9. 2023, potem ko je bil 485,7 mio. AZN dne 1. 6. 2023. Od 1. 3. 2001 do 1. 12. 2023 je bil povprečni BDP v Azerbajdžan 558,36 mio. AZN. Najvišja vrednost je bila dosežena dne 1. 12. 2014 s 1,35 milijard AZN, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 3. 2001 s 49,70 mio. AZN.
Bruto domači proizvod (BDP) iz gradbeništva ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
BDP iz gradbeništva | |
---|---|
1. 3. 2001 | 49,70 mio. AZN |
1. 6. 2001 | 71,90 mio. AZN |
1. 9. 2001 | 73,30 mio. AZN |
1. 12. 2001 | 117,50 mio. AZN |
1. 3. 2002 | 88,50 mio. AZN |
1. 6. 2002 | 131,30 mio. AZN |
1. 9. 2002 | 142,10 mio. AZN |
1. 12. 2002 | 205,70 mio. AZN |
1. 3. 2003 | 140,90 mio. AZN |
1. 6. 2003 | 183,70 mio. AZN |
1. 9. 2003 | 246,00 mio. AZN |
1. 12. 2003 | 268,40 mio. AZN |
1. 3. 2004 | 219,60 mio. AZN |
1. 6. 2004 | 274,80 mio. AZN |
1. 9. 2004 | 353,50 mio. AZN |
1. 12. 2004 | 300,80 mio. AZN |
1. 3. 2005 | 227,30 mio. AZN |
1. 6. 2005 | 280,00 mio. AZN |
1. 9. 2005 | 360,90 mio. AZN |
1. 12. 2005 | 303,40 mio. AZN |
1. 3. 2006 | 249,70 mio. AZN |
1. 6. 2006 | 307,30 mio. AZN |
1. 9. 2006 | 393,20 mio. AZN |
1. 12. 2006 | 320,90 mio. AZN |
1. 3. 2007 | 278,20 mio. AZN |
1. 6. 2007 | 355,40 mio. AZN |
1. 9. 2007 | 459,00 mio. AZN |
1. 12. 2007 | 382,10 mio. AZN |
1. 3. 2008 | 359,50 mio. AZN |
1. 6. 2008 | 482,30 mio. AZN |
1. 9. 2008 | 629,40 mio. AZN |
1. 12. 2008 | 534,20 mio. AZN |
1. 3. 2009 | 326,40 mio. AZN |
1. 6. 2009 | 441,70 mio. AZN |
1. 9. 2009 | 578,30 mio. AZN |
1. 12. 2009 | 494,60 mio. AZN |
1. 3. 2010 | 381,50 mio. AZN |
1. 6. 2010 | 517,60 mio. AZN |
1. 9. 2010 | 685,40 mio. AZN |
1. 12. 2010 | 668,80 mio. AZN |
1. 3. 2011 | 405,60 mio. AZN |
1. 6. 2011 | 630,90 mio. AZN |
1. 9. 2011 | 845,70 mio. AZN |
1. 12. 2011 | 821,90 mio. AZN |
1. 3. 2012 | 540,10 mio. AZN |
1. 6. 2012 | 623,20 mio. AZN |
1. 9. 2012 | 1,01 milijard AZN |
1. 12. 2012 | 1,02 milijard AZN |
1. 3. 2013 | 529,90 mio. AZN |
1. 6. 2013 | 875,90 mio. AZN |
1. 9. 2013 | 1,23 milijard AZN |
1. 12. 2013 | 1,24 milijard AZN |
1. 3. 2014 | 596,80 mio. AZN |
1. 6. 2014 | 957,70 mio. AZN |
1. 9. 2014 | 1,31 milijard AZN |
1. 12. 2014 | 1,35 milijard AZN |
1. 3. 2015 | 509,10 mio. AZN |
1. 6. 2015 | 815,10 mio. AZN |
1. 9. 2015 | 1,13 milijard AZN |
1. 12. 2015 | 1,19 milijard AZN |
1. 3. 2016 | 384,20 mio. AZN |
1. 6. 2016 | 619,20 mio. AZN |
1. 9. 2016 | 873,30 mio. AZN |
1. 12. 2016 | 945,90 mio. AZN |
1. 3. 2017 | 384,70 mio. AZN |
1. 6. 2017 | 619,30 mio. AZN |
1. 9. 2017 | 877,00 mio. AZN |
1. 12. 2017 | 952,90 mio. AZN |
1. 3. 2018 | 337,00 mio. AZN |
1. 6. 2018 | 553,90 mio. AZN |
1. 9. 2018 | 795,50 mio. AZN |
1. 12. 2018 | 898,10 mio. AZN |
1. 3. 2019 | 290,50 mio. AZN |
1. 6. 2019 | 470,60 mio. AZN |
1. 9. 2019 | 831,10 mio. AZN |
1. 12. 2019 | 919,30 mio. AZN |
1. 3. 2020 | 244,20 mio. AZN |
1. 6. 2020 | 432,40 mio. AZN |
1. 9. 2020 | 775,20 mio. AZN |
1. 12. 2020 | 866,30 mio. AZN |
1. 3. 2021 | 246,20 mio. AZN |
1. 6. 2021 | 422,80 mio. AZN |
1. 9. 2021 | 663,10 mio. AZN |
1. 12. 2021 | 949,00 mio. AZN |
1. 3. 2022 | 258,40 mio. AZN |
1. 6. 2022 | 451,60 mio. AZN |
1. 9. 2022 | 765,40 mio. AZN |
1. 12. 2022 | 1,11 milijard AZN |
1. 3. 2023 | 341,70 mio. AZN |
1. 6. 2023 | 485,70 mio. AZN |
1. 9. 2023 | 971,70 mio. AZN |
Bruto domači proizvod (BDP) iz gradbeništva Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 9. 2023 | 971,7 mio. AZN |
1. 6. 2023 | 485,7 mio. AZN |
1. 3. 2023 | 341,7 mio. AZN |
1. 12. 2022 | 1,107 milijard AZN |
1. 9. 2022 | 765,4 mio. AZN |
1. 6. 2022 | 451,6 mio. AZN |
1. 3. 2022 | 258,4 mio. AZN |
1. 12. 2021 | 949 mio. AZN |
1. 9. 2021 | 663,1 mio. AZN |
1. 6. 2021 | 422,8 mio. AZN |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Bruto domači proizvod (BDP) iz gradbeništva
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇦🇿 BDP | 72,36 milijard USD | 78,81 milijard USD | Letno |
🇦🇿 BDP iz javne uprave | 149,2 mio. AZN | 209,5 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz kmetijstva | 429,8 mio. AZN | 817,9 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz oskrbovalnih dejavnosti | 45,1 mio. AZN | 38,1 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz proizvodnje | 625,8 mio. AZN | 521,9 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz rudarstva | 3,565 milijard AZN | 3,136 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz storitev | 868,5 mio. AZN | 707,1 mio. AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP iz transportnega sektorja | 1,43 milijard AZN | 1,391 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 BDP na prebivalca | 5.674,48 USD | 5.595,26 USD | Letno |
🇦🇿 BDP na prebivalca PPS | 21.349,35 USD | 21.051,27 USD | Letno |
🇦🇿 BDP po stalnih cenah | 9,783 milijard AZN | 9,212 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 Bruto investicije v osnovna sredstva | 5,92 milijard AZN | 5,413 milijard AZN | Četrtletje |
🇦🇿 Bruto nacionalni dohodek | 124,842 milijard AZN | 91,269 milijard AZN | Letno |
🇦🇿 Letno stopnjo rasti BDP | 4 % | 1,1 % | Četrtletje |
🇦🇿 Mesečni BDP YoY | 4,2 % | 4,3 % | Mesečno |
🇦🇿 Rast BDP skozi celo leto | 1,1 % | 4,62 % | Letno |
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Bruto domači proizvod (BDP) iz gradbeništva
Bruto domači proizvod (BDP), ki izhaja iz gradbeništva, predstavlja ključen makroekonomski kazalec, ki prikazuje gospodarske aktivnosti v sektorju gradbeništva znotraj določene države. Na spletni strani Eulerpool se osredotočamo na zagotavljanje natančnih, ažurnih in strokovno analiziranih podatkov za različne makroekonomske kategorije, vključno z BDP iz gradbeništva. V tem sestavku bomo podrobno raziskali pomen, izračun, vpliv in uporabo BDP iz gradbeništva v Sloveniji ter njegovo širšo gospodarsko vlogo. Gradbeništvo je ključni sektor v vsakem nacionalnem gospodarstvu, saj vključuje izgradnjo stavb, infrastrukture in drugih gradenj, ki so osnova za gospodarsko rast in razvoj. BDP iz gradbeništva (bruto dodana vrednost, ki jo ustvarijo podjetja v gradbenem sektorju) meri ekonomsko vrednost, ki jo ustvarjajo dejavnosti, kot so stanovanjsko in nestanovanjsko gradbeništvo, gradnja cest, mostov, predorov, železnic, letališč in drugih infrastrukturnih projektov. Ta indikator omogoča analizo sektorskega prispevka h gospodarstvu, spremljanje rasti ali upadanja gradbeniških dejavnosti in oceno njihovega vpliva na celotni BDP. BDP iz gradbeništva se izračuna kot razlika med celotno vrednostjo proizvodnje gradbenega sektorja in vrednostjo vmesne potrošnje (tj. stroški materialov, storitev in energije, ki se uporabijo pri gradbenih projektih). Ta rezultat daje vrednost, ki jo gradbeni sektor doda gospodarstvu v določenem časovnem obdobju, običajno letno ali četrtletno. V Sloveniji te podatke zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS), ki podatke redno posodablja in prilagaja sezonskim ter drugim ekonomskim spremembam. Pomembna razsežnost BDP iz gradbeništva je njegov vpliv na celotno gospodarsko dinamiko. Gradbeništvo je sektor, ki je močno povezan z drugimi gospodarskimi sektorji, kot so proizvodnja, storitve in trgovina. Povečanje gradbenih dejavnosti pogosto vodi v večjo povpraševanje po gradbenih materialih, kar pozitivno vpliva na proizvodne industrije. Hkrati pa rast investicij v infrastrukturo lahko spodbuja prevozne storitve, trgovino in druge povezane sektorje. Naš Eulerpool portal omogoča strokovno in podrobno analizo teh medsektorskih vplivov, kar pomaga pri boljšem razumevanju, kako spremembe v gradbenem sektorju vplivajo na splošno gospodarsko sliko. Kljub splošnemu pozitivnemu vplivu gradbeništva na gospodarstvo se sektor sooča tudi z izzivi. Gopodarske krize, negotovost na finančnih trgih in spremembe v zakonodaji lahko močno vplivajo na gradbeni sektor. Poleg tega je gradbeništvo pogosto predmet sezonskih nihanj, kar pomeni, da je dejavnost odvisna od vremenskih pogojev, s čimer se lahko srečamo z izrazito višjimi ali nižjimi gradbenimi aktivnostmi v določenih delih leta. Naši uporabniki na portalu Eulerpool lahko s pomočjo podrobnih in ažurnih podatkov bolje spremljajo te spremembe in ustrezno prilagajajo svoje investicijske strategije. Vsekakor pa je gradbeni sektor eden od dejavnikov, ki prispeva k dolgoročni gospodarski stabilnosti in rasti. Investicije v infrastrukturo, kot so ceste, mostovi, javni transport in stanovanjske stavbe, ustvarjajo pogoje za trajnostno gospodarsko rast. Ustvarjanje novih delovnih mest v gradbeništvu in s tem povezanih industrijah dodatno prispeva k zmanjšanju brezposelnosti ter povečanju kupne moči prebivalstva. To pa vodi v povečevanje povpraševanja po drugih dobrinah in storitvah, kar ima multiplikativni učinek na gospodarstvo kot celoto. Na naši spletni strani Eulerpool natančno spremljamo in analiziramo podatke o BDP iz gradbeništva ter jih prikazujemo na uporabniku prijazen in razumljiv način. Naše analize vključujejo zgodovinske trende, sezonske prilagoditve in primerjave z drugimi makroekonomskimi kazalci, kot so skupni BDP, stopnja zaposlenosti in industrijska proizvodnja. S tem zagotavljamo svojim uporabnikom celovit vpogled v dogajanje v gradbenem sektorju in omogočamo strokovno podprte poslovne in investicijske odločitve. Razumevanje pomena in dinamike BDP iz gradbeništva je ključnega pomena za vse, ki se ukvarjajo z ekonomsko analizo, politiko ali investicijami. Sektor gradbeništva ni le indikator gospodarske moči, ampak tudi pomemben dejavnik, ki oblikuje prihodnost vsakega gospodarstva. Naš cilj na Eulerpool je, da z zagotavljanjem natančnih in ažurnih podatkov ter poglobljenih analiz omogočimo boljše razumevanje tega vitalnega dela gospodarskega sistema ter prispevamo h gospodarskemu napredku in razvoju. V zaključku je potrebno poudariti, da BDP iz gradbeništva v Sloveniji ne odraža le trenutnega gospodarskega stanja, temveč je tudi napovedovalec prihodnjih gospodarskih trendov. Investicije v gradbeni sektor pogosto kažejo na stopnjo zaupanja vlagateljev v gospodarsko prihodnost države in na ambicije v zvezi z gospodarskim razvojem. Na spletni strani Eulerpool se zavzemamo za to, da vam ponudimo najbolj natančne in ažurne podatke, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in interpretaciji te pomembne makroekonomske kategorije.