Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Azerbajdžan Vodilni gospodarski indeks
Tečaj
Trenutna vrednost Vodilni gospodarski indeks v Azerbajdžan je 4 %. Vodilni gospodarski indeks v Azerbajdžan se je znižal na 4 % na dan 1. 3. 2024, potem ko je bil 5 % na dan 1. 2. 2024. Od 1. 1. 2006 do 1. 4. 2024 je bil povprečni BDP v Azerbajdžan 6,27 %. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena na dan 1. 2. 2006 s 48,10 %, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena na dan 1. 4. 2016 s −4,50 %.
Vodilni gospodarski indeks ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Zgodnji kazalnik | |
---|---|
1. 1. 2006 | 34,60 % |
1. 2. 2006 | 48,10 % |
1. 3. 2006 | 39,50 % |
1. 4. 2006 | 39,50 % |
1. 5. 2006 | 38,00 % |
1. 6. 2006 | 36,30 % |
1. 7. 2006 | 35,10 % |
1. 8. 2006 | 34,40 % |
1. 9. 2006 | 34,00 % |
1. 10. 2006 | 34,30 % |
1. 11. 2006 | 34,40 % |
1. 12. 2006 | 34,50 % |
1. 1. 2007 | 46,70 % |
1. 2. 2007 | 41,70 % |
1. 3. 2007 | 39,70 % |
1. 4. 2007 | 37,10 % |
1. 5. 2007 | 36,20 % |
1. 6. 2007 | 35,10 % |
1. 7. 2007 | 34,50 % |
1. 8. 2007 | 32,50 % |
1. 9. 2007 | 27,10 % |
1. 10. 2007 | 26,80 % |
1. 11. 2007 | 25,40 % |
1. 12. 2007 | 25,00 % |
1. 1. 2008 | 11,30 % |
1. 2. 2008 | 13,40 % |
1. 3. 2008 | 13,80 % |
1. 4. 2008 | 15,00 % |
1. 5. 2008 | 14,60 % |
1. 6. 2008 | 16,50 % |
1. 7. 2008 | 16,70 % |
1. 8. 2008 | 13,20 % |
1. 9. 2008 | 15,00 % |
1. 10. 2008 | 12,70 % |
1. 11. 2008 | 11,50 % |
1. 12. 2008 | 10,80 % |
1. 2. 2009 | 3,40 % |
1. 3. 2009 | 4,10 % |
1. 4. 2009 | 4,30 % |
1. 5. 2009 | 4,40 % |
1. 6. 2009 | 3,60 % |
1. 7. 2009 | 2,70 % |
1. 8. 2009 | 5,00 % |
1. 9. 2009 | 6,10 % |
1. 10. 2009 | 8,30 % |
1. 11. 2009 | 9,00 % |
1. 12. 2009 | 9,30 % |
1. 1. 2010 | 9,20 % |
1. 2. 2010 | 5,60 % |
1. 3. 2010 | 5,40 % |
1. 4. 2010 | 5,00 % |
1. 5. 2010 | 4,30 % |
1. 6. 2010 | 3,70 % |
1. 7. 2010 | 3,50 % |
1. 8. 2010 | 3,80 % |
1. 9. 2010 | 4,10 % |
1. 10. 2010 | 4,10 % |
1. 11. 2010 | 4,50 % |
1. 12. 2010 | 5,00 % |
1. 1. 2011 | 0,80 % |
1. 2. 2011 | 1,40 % |
1. 3. 2011 | 1,60 % |
1. 4. 2011 | 0,80 % |
1. 5. 2011 | 0,80 % |
1. 6. 2011 | 0,90 % |
1. 7. 2011 | 1,10 % |
1. 8. 2011 | 1,10 % |
1. 9. 2011 | 0,50 % |
1. 10. 2011 | 0,30 % |
1. 11. 2011 | 0,20 % |
1. 12. 2011 | 0,10 % |
1. 1. 2012 | 1,20 % |
1. 2. 2012 | 0,50 % |
1. 3. 2012 | 0,50 % |
1. 4. 2012 | 0,30 % |
1. 5. 2012 | 0,70 % |
1. 6. 2012 | 1,50 % |
1. 7. 2012 | 1,60 % |
1. 8. 2012 | 1,30 % |
1. 9. 2012 | 1,10 % |
1. 10. 2012 | 1,00 % |
1. 11. 2012 | 1,20 % |
1. 12. 2012 | 2,20 % |
1. 1. 2013 | 2,80 % |
1. 2. 2013 | 3,20 % |
1. 3. 2013 | 3,10 % |
1. 4. 2013 | 3,50 % |
1. 5. 2013 | 4,50 % |
1. 6. 2013 | 5,00 % |
1. 7. 2013 | 5,00 % |
1. 8. 2013 | 5,20 % |
1. 9. 2013 | 5,40 % |
1. 10. 2013 | 5,70 % |
1. 11. 2013 | 5,70 % |
1. 12. 2013 | 5,80 % |
1. 1. 2014 | 0,80 % |
1. 2. 2014 | 1,60 % |
1. 3. 2014 | 2,50 % |
1. 4. 2014 | 3,20 % |
1. 5. 2014 | 2,80 % |
1. 6. 2014 | 2,10 % |
1. 7. 2014 | 2,40 % |
1. 8. 2014 | 2,40 % |
1. 9. 2014 | 2,50 % |
1. 10. 2014 | 2,80 % |
1. 11. 2014 | 2,20 % |
1. 12. 2014 | 2,80 % |
1. 1. 2015 | 4,40 % |
1. 2. 2015 | 4,20 % |
1. 3. 2015 | 5,30 % |
1. 4. 2015 | 5,50 % |
1. 5. 2015 | 5,30 % |
1. 6. 2015 | 5,70 % |
1. 7. 2015 | 5,60 % |
1. 8. 2015 | 4,20 % |
1. 9. 2015 | 3,70 % |
1. 10. 2015 | 3,30 % |
1. 11. 2015 | 3,10 % |
1. 12. 2015 | 1,10 % |
1. 1. 2017 | 0,80 % |
1. 2. 2017 | 0,40 % |
1. 12. 2017 | 0,10 % |
1. 1. 2018 | 2,00 % |
1. 2. 2018 | 1,30 % |
1. 3. 2018 | 2,30 % |
1. 4. 2018 | 1,20 % |
1. 5. 2018 | 1,10 % |
1. 6. 2018 | 1,30 % |
1. 7. 2018 | 0,20 % |
1. 8. 2018 | 0,70 % |
1. 9. 2018 | 0,80 % |
1. 10. 2018 | 0,80 % |
1. 11. 2018 | 1,00 % |
1. 12. 2018 | 1,40 % |
1. 1. 2019 | 2,90 % |
1. 2. 2019 | 3,00 % |
1. 3. 2019 | 3,00 % |
1. 4. 2019 | 2,10 % |
1. 5. 2019 | 2,20 % |
1. 6. 2019 | 2,40 % |
1. 7. 2019 | 2,50 % |
1. 8. 2019 | 2,40 % |
1. 9. 2019 | 2,50 % |
1. 10. 2019 | 2,10 % |
1. 11. 2019 | 2,10 % |
1. 12. 2019 | 2,20 % |
1. 1. 2020 | 2,40 % |
1. 2. 2020 | 2,80 % |
1. 3. 2020 | 1,10 % |
1. 4. 2020 | 0,20 % |
1. 5. 2021 | 0,80 % |
1. 6. 2021 | 2,10 % |
1. 7. 2021 | 2,70 % |
1. 8. 2021 | 3,60 % |
1. 9. 2021 | 4,80 % |
1. 10. 2021 | 4,90 % |
1. 11. 2021 | 5,30 % |
1. 12. 2021 | 5,60 % |
1. 1. 2022 | 5,80 % |
1. 2. 2022 | 6,70 % |
1. 3. 2022 | 6,80 % |
1. 4. 2022 | 7,20 % |
1. 5. 2022 | 7,20 % |
1. 6. 2022 | 6,20 % |
1. 7. 2022 | 6,20 % |
1. 8. 2022 | 5,80 % |
1. 9. 2022 | 5,60 % |
1. 10. 2022 | 5,20 % |
1. 11. 2022 | 4,80 % |
1. 12. 2022 | 4,60 % |
1. 2. 2023 | 0,40 % |
1. 3. 2023 | 0,40 % |
1. 4. 2023 | 0,10 % |
1. 5. 2023 | 0,70 % |
1. 6. 2023 | 0,50 % |
1. 7. 2023 | 0,70 % |
1. 8. 2023 | 0,80 % |
1. 9. 2023 | 0,80 % |
1. 10. 2023 | 0,50 % |
1. 11. 2023 | 0,80 % |
1. 12. 2023 | 1,10 % |
1. 1. 2024 | 5,00 % |
1. 2. 2024 | 5,00 % |
1. 3. 2024 | 4,00 % |
Vodilni gospodarski indeks Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 3. 2024 | 4 % |
1. 2. 2024 | 5 % |
1. 1. 2024 | 5 % |
1. 12. 2023 | 1,1 % |
1. 11. 2023 | 0,8 % |
1. 10. 2023 | 0,5 % |
1. 9. 2023 | 0,8 % |
1. 8. 2023 | 0,8 % |
1. 7. 2023 | 0,7 % |
1. 6. 2023 | 0,5 % |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Vodilni gospodarski indeks
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇦🇿 Industrijska proizvodnja | 0,9 % | 0,1 % | Mesečno |
🇦🇿 Proizvodnja | 10 % | 13,7 % | Mesečno |
🇦🇿 Registracije vozil | 1,42 mio. Units | 1,349 mio. Units | Letno |
🇦🇿 Rudarska proizvodnja | −0,1 % | −1,3 % | Mesečno |
🇦🇿 Spremembe zalog | 959,1 mio. AZN | 2,02 milijard AZN | Četrtletje |
Kazalnik gospodarske aktivnosti v Azerbajdžanu se nanaša na kumulativne letne spremembe bruto domačega proizvoda države.
Makro strani za druge države v Azija
- 🇨🇳Kitajska
- 🇮🇳Indija
- 🇮🇩Indonezija
- 🇯🇵Japonska
- 🇸🇦Savdska Arabija
- 🇸🇬Singapur
- 🇰🇷Južna Koreja
- 🇹🇷Turčija
- 🇦🇫Afganistan
- 🇦🇲Armenija
- 🇧🇭Bahrajn
- 🇧🇩Bangladeš
- 🇧🇹Butan
- 🇧🇳Brunej
- 🇰🇭Kambodža
- 🇹🇱Vzhodni Timor
- 🇬🇪Gruzija
- 🇭🇰Hongkong
- 🇮🇷Iran
- 🇮🇶Irak
- 🇮🇱Izrael
- 🇯🇴Jordanija
- 🇰🇿Kazahstan
- 🇰🇼Kuvajt
- 🇰🇬Kirgizistan
- 🇱🇦Laos
- 🇱🇧Libanon
- 🇲🇴Macao
- 🇲🇾Malezija
- 🇲🇻Maldivi
- 🇲🇳Mongolija
- 🇲🇲Mjanmar
- 🇳🇵Nepal
- 🇰🇵Severna Koreja
- 🇴🇲Oman
- 🇵🇰Pakistan
- 🇵🇸Palestina
- 🇵🇭Filipini
- 🇶🇦Katar
- 🇱🇰Šrilanka
- 🇸🇾Sirija
- 🇹🇼Tajvan
- 🇹🇯Tadžikistan
- 🇹🇭Tajska
- 🇹🇲Turkmenistan
- 🇦🇪Združeni arabski emirati
- 🇺🇿Uzbekistan
- 🇻🇳Vietnam
- 🇾🇪Jemen
Kaj je Vodilni gospodarski indeks
Leading Economic Index: Vloga in Pomembnost za Gospodarski Razvoj V sodobnem svetu je spremljanje gospodarskih kazalnikov ključnega pomena za razumevanje in napovedovanje gospodarskih trendov. Med temi kazalniki izstopa Leading Economic Index (LEI), ki ponuja vpogled v prihodnje gospodarsko zdravje države. Na spletni strani Eulerpool, ki ponuja celovito prikazovanje makroekonomskih podatkov, želimo podrobneje predstaviti pomen in vpliv LEI na makroekonomske odločitve. Leading Economic Index (LEI), v slovenščini znan kot indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov, sestavljajo različni ekonomski kazalniki, ki imajo dokazano sposobnost napovedovanja prihodnjih gospodarskih gibanj. Ta kompleksni indeks zajema širok spekter podatkov, kot so podatki o delovnih mestih, proizvodnji, zaupanju potrošnikov, borznih tečajih in drugih ključnih ekonomskih merilih. LEI je tako ključni instrument za ustvarjanje celovite slike o prihodnjem gospodarskem stanju. Prvi pomemben vidik LEI je njegova funkcija napovedovanja. Različni kazalniki, ki jih vključuje LEI, so izbrani na podlagi njihove zgodovinske usklajenosti s prihodnjimi gospodarskimi cikli. Na primer, upadanje števila prijavljenih brezposelnih lahko nakazuje na prihajajoče gospodarsko zmanjšanje, medtem ko rast v proizvodnem sektorju običajno nakazuje na gospodarsko okrevanje. S tem omogoča LEI oblikovalcem politik, investitorjem in analitikom dragocene vpoglede, ki jim pomagajo pri sprejemanju informiranih odločitev. Drugi pomemben vidik LEI je njegovo vplivanje na strateške odločitve v podjetjih. Podjetja lahko uporabijo podatke iz LEI za prilagajanje svojih poslovnih strategij bodočim gospodarskim razmeram. Na primer, če LEI nakazuje na gospodarsko rast, bi podjetje lahko povečalo svoje investicije in zaposlovanje, da bi izkoristilo ugodne razmere. Nasprotno, če LEI napoveduje gospodarsko upadanje, bi podjetje morda zmanjšalo svoje stroške in varčevalo sredstva za težke čase. Na nivoju državnih politik ima LEI ključno vlogo pri oblikovanju javnih politik. Centralne banke in druge vladne institucije pogosto uporabljajo LEI kot del svojih orodij za makroekonomsko analizo. To jim omogoča pravočasen odgovor na morebitne gospodarske izzive, kot so inflacija, brezposelnost ali gospodarske recesije. S pomočjo LEI lahko oblikovalci politik sprejemajo ukrepe, ki spodbujajo stabilnost in trajnostno gospodarsko rast. LEI ni samo orodje za napovedovanje, temveč tudi ogledalo preteklih gospodarskih trendov. Analiza zgodovinskih podatkov iz LEI omogoča študij preteklih gospodarskih ciklov in lažje razumevanje vzrokov za določene ekonomske dogodke. S tem lahko ekonomisti in raziskovalci razvijajo boljše modele za analizo in napovedovanje prihodnjih gospodarskih trendov. Prav tako LEI igral pomembno vlogo v mednarodnem gospodarstvu. Gospodarske napovedi na podlagi LEI so ključne tudi za mednarodne vlagatelje, ki se odločajo za vlaganja v tuje trge. Z analizo LEI različnih držav lahko vlagatelji prepoznavajo priložnosti za investicije in ocenujejo tveganja, povezana z gospodarskimi razmerami v teh državah. Tako LEI prispeva k boljšemu razumevanju globalnega gospodarskega okolja. Koristnost LEI se ne omejuje le na makroekonomski nivo. Ta kazalnik je tudi orodje za kratkoročno in dolgoročno načrtovanje na nivoju gospodinjstev. Z uporabo podatkov iz LEI lahko posamezniki prilagajajo svoje finančne strategije; na primer, pri odločanju o naložbah, varčevanju ali izposojanju denarja. Prilagoditev finančnim razmeram, ki jih predvideva LEI, lahko vodi k večji finančni stabilnosti na osebnem nivoju. Z nevarnostjo, da gospodarska napoved ni absolutno zagotovilo za prihodnje dogodke, je ključno izpostaviti, da LEI ni samostoječ kazalnik. Uspešnost LEI je največja, ko je uporabljen v kombinaciji z drugimi gospodarskimi kazalniki in analizami. Gre za metodo, ki vključuje večplastno analizo in medsebojno prepletenost različnih kazalnikov, kar vodi k bolj celovitim in natančnim gospodarskim napovedim. V zaključku lahko povzamemo, da Leading Economic Index (LEI) predstavlja kompleksno in učinkovito orodje za napovedovanje prihodnjih gospodarskih gibanj. Njegova večdimenzionalna struktura omogoča celovit pristop k analizi gospodarskih trendov, s čimer prispeva k sprejemanju informiranih odločitev na nivoju politik, podjetij, gospodinjstev in mednarodnih vlagateljev. Na spletni strani Eulerpool se zavezujemo k zagotavljanju natančnih in aktualnih makroekonomskih podatkov, ki vključujejo LEI, da bi našim uporabnikom omogočili kar najboljšo podporo pri njihovih ekonomskih odločitvah.