Naredi najboljše naložbe svojega življenja
Zagotovite si že od 2 evrov Alžirija Državni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP)
Tečaj
Trenutna vrednost Državni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP) v Alžirija je 55,6 % of GDP. Državni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP) v Alžirija je padel na 55,6 % of GDP dne 1. 1. 2022, potem ko je bil 62,8 % of GDP dne 1. 1. 2021. Od 1. 1. 1991 do 1. 1. 2023 je bil povprečni BDP v Alžirija 46,97 % of GDP. Najvišja vrednost vseh časov je bila dosežena dne 1. 1. 1994 z 115,40 % of GDP, medtem ko je bila najnižja vrednost zabeležena dne 1. 1. 2013 z 7,10 % of GDP.
Državni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP) ·
3 leta
5 let
10 let
25 let
Max
Dolžnost države do BDP | |
---|---|
1. 1. 1991 | 93,40 % of GDP |
1. 1. 1992 | 75,20 % of GDP |
1. 1. 1993 | 83,30 % of GDP |
1. 1. 1994 | 115,40 % of GDP |
1. 1. 1995 | 104,00 % of GDP |
1. 1. 1996 | 98,40 % of GDP |
1. 1. 1997 | 86,30 % of GDP |
1. 1. 1998 | 86,70 % of GDP |
1. 1. 1999 | 75,60 % of GDP |
1. 1. 2000 | 58,00 % of GDP |
1. 1. 2001 | 54,30 % of GDP |
1. 1. 2002 | 51,30 % of GDP |
1. 1. 2003 | 41,40 % of GDP |
1. 1. 2004 | 35,20 % of GDP |
1. 1. 2005 | 26,30 % of GDP |
1. 1. 2006 | 23,60 % of GDP |
1. 1. 2007 | 13,50 % of GDP |
1. 1. 2008 | 8,10 % of GDP |
1. 1. 2009 | 9,80 % of GDP |
1. 1. 2010 | 10,50 % of GDP |
1. 1. 2011 | 9,30 % of GDP |
1. 1. 2012 | 9,30 % of GDP |
1. 1. 2013 | 7,10 % of GDP |
1. 1. 2014 | 7,70 % of GDP |
1. 1. 2015 | 8,70 % of GDP |
1. 1. 2016 | 20,40 % of GDP |
1. 1. 2017 | 27,20 % of GDP |
1. 1. 2018 | 38,40 % of GDP |
1. 1. 2019 | 46,00 % of GDP |
1. 1. 2020 | 52,00 % of GDP |
1. 1. 2021 | 62,80 % of GDP |
1. 1. 2022 | 55,60 % of GDP |
Državni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP) Zgodovina
Datum | Vrednost |
---|---|
1. 1. 2022 | 55,6 % of GDP |
1. 1. 2021 | 62,8 % of GDP |
1. 1. 2020 | 52 % of GDP |
1. 1. 2019 | 46 % of GDP |
1. 1. 2018 | 38,4 % of GDP |
1. 1. 2017 | 27,2 % of GDP |
1. 1. 2016 | 20,4 % of GDP |
1. 1. 2015 | 8,7 % of GDP |
1. 1. 2014 | 7,7 % of GDP |
1. 1. 2013 | 7,1 % of GDP |
Podobni makroekonomski kazalniki kot Državni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP)
Ime | Trenutno | Prejšnji | Frekvenca |
---|---|---|---|
🇩🇿 državni proračun | −3 % of GDP | −0,2 % of GDP | Letno |
🇩🇿 Indeks korupcije | 36 Points | 33 Points | Letno |
🇩🇿 Razvrstitev koruptivnosti | 104 | 116 | Letno |
🇩🇿 vojaški izdatki | 18,264 milijard USD | 9,146 milijard USD | Letno |
Na splošno vlagatelji uporabljajo dolg države kot odstotek BDP za ocenitev sposobnosti države za prihodnja plačila dolgov, kar posledično vpliva na stroške zadolževanja države in donosnost državnih obveznic.
Makro strani za druge države v Afrika
- 🇦🇴Angola
- 🇧🇯Benin
- 🇧🇼Bocvana
- 🇧🇫Burkina Faso
- 🇧🇮Burundi
- 🇨🇲Kamerun
- 🇨🇻Kapverdi
- 🇨🇫Srednjeafriška republika
- 🇹🇩Čad
- 🇰🇲Komoren
- 🇨🇬Kongo
- 🇿🇦Južna Afrika
- 🇩🇯Džibuti
- 🇪🇬Egipt
- 🇬🇶Ekvatorialna Gvineja
- 🇪🇷Eritrea
- 🇪🇹Etiopija
- 🇬🇦Gabon
- 🇬🇲Gambija
- 🇬🇭Gana
- 🇬🇳Gvineja
- 🇬🇼Gvineja Bissau
- 🇨🇮Slonokoščena obala
- 🇰🇪Kenija
- 🇱🇸Lesoto
- 🇱🇷Liberija
- 🇱🇾Libija
- 🇲🇬Madagaskar
- 🇲🇼Malavi
- 🇲🇱Mali
- 🇲🇷Mavretanija
- 🇲🇺Mauricij
- 🇲🇦Maroko
- 🇲🇿Mozambik
- 🇳🇦Namibija
- 🇳🇪Niger
- 🇳🇬Nigerija
- 🇷🇼Ruanda
- 🇸🇹Sao Tome in Principe
- 🇸🇳Senegal
- 🇸🇨Sejšeli
- 🇸🇱Sierra Leone
- 🇸🇴Somalija
- Južni Sudan
- 🇸🇩Sudan
- 🇸🇿eSwatini
- 🇹🇿Tanzanija
- 🇹🇬Togo
- 🇹🇳Tunizija
- 🇺🇬Uganda
- 🇿🇲Zambija
- 🇿🇼Zimbabve
Kaj je Državni dolg glede na bruto domači proizvod (BDP)
Kategorija "Javni dolg v BDP" ali "Razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP)" je ključni pokazatelj gospodarskega zdravja države. Ta indikator predstavlja delež javnega dolga v primerjavi z bruto domačim proizvodom in je bistven za razumevanje dolgoročnih gospodarskih trendov ter finančne stabilnosti države. Na spletni strani eulerpool ponujamo poglobljeno analizo in prikaz tega kazalnika, da bi naši uporabniki dobili jasen vpogled v makroekonomske razmere. Javni dolg je skupni znesek, ki ga država dolguje posojilodajalcem, in vključuje notranji (dolg do domačih posojilodajalcev) ter zunanji dolg (dolg do tujih posojilodajalcev). Bruto domači proizvod predstavlja celotno vrednost proizvedenih dobrin in storitev v državi v določenem časovnem obdobju. Razmerje med javnim dolgom in BDP je torej kazalnik, ki prikazuje, koliko dolga ima država v primerjavi s svojo gospodarsko produktivnostjo. Razumevanje tega razmerja je ključno za vlagatelje, analitike, ekonomiste in oblikovalce politik, saj nudi vpogled v sposobnost države, da izpolnjuje svoje finančne obveznosti. Višje razmerje med dolgom in BDP lahko nakazuje na večje finančno breme za državo, kar lahko vodi do višjih stroškov zadolževanja in nižje kreditne bonitetne ocene. Po drugi strani lahko nižje razmerje kaže na bolj zdravo finančno stanje države in večjo fiskalno odgovornost. Vendar je pomembno upoštevati, da razmerje med dolgom in BDP ni edini kazalnik finančne stabilnosti države. Na primer, države z visoko gospodarsko rastjo in nizkimi obrestnimi merami lahko bolje obvladujejo višje ravni dolga kot države z nizko rastjo in visokimi obrestmi. Poleg samega razmerja med dolgom in BDP je pomembno analizirati tudi druge kazalnike, kot so raven inflacije, proračunski primanjkljaj ali presežek, ter obrestne mere. Na spletni strani eulerpool smo se zavezali k zagotavljanju natančnih in ažurnih podatkov o razmerju med javnim dolgom in BDP za različne države. S tem omogočamo našim uporabnikom, da sprejemajo informirane odločitve na podlagi celovitih makroekonomskih analiz. Naša platforma omogoča enostaven dostop do podatkov in vizualizacij, ki jih potrebujete za natančno oceno finančnega stanja izbrane države. Poleg tega ponujamo tudi zgodovinske podatke in trende, ki vam pomagajo razumeti, kako se je razmerje med dolgom in BDP spreminjalo skozi čas. Ta dolgoročna perspektiva je bistvena za identifikacijo možnih tveganj in priložnosti. Naši podatki so pridobljeni iz zanesljivih virov, kot so Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna banka in nacionalni statistični uradi, kar zagotavlja njihovo točnost in verodostojnost. Razmerje med javnim dolgom in BDP je tudi pomembno za oceno fiskalne politike države. Visoko razmerje lahko nakazuje na potrebo po fiskalni konsolidaciji, kar lahko vključuje zmanjšanje javne porabe ali povečanje davkov. Na drugi strani lahko nizko razmerje omogoča večjo fiskalno fleksibilnost, kar pomeni, da se država lahko bolj prosto odziva na gospodarske šoke brez tveganja za svoje finančno zdravje. V praksi se razmerje med dolgom in BDP pogosto uporablja kot referenčna točka pri oblikovanju javne politike. Na primer, Evropska unija v okviru Pakta za stabilnost in rast določa, da morajo države članice vzdrževati razmerje med javnim dolgom in BDP pod 60 %. Ta meja je bila postavljena z namenom zagotavljanja fiskalne discipline med članicami in preprečevanja čezmerne zadolženosti. Poleg tega ima razmerje med dolg in BDP pomembno vlogo v mednarodnih finančnih trgih. Kreditne rating agencije, kot so Moody's, S&P in Fitch, uporabljajo ta kazalnik kot eno izmed meril za določanje kreditne bonitetne ocene države. Višje razmerje pogosto vodi do nižje bonitetne ocene, kar pomeni višje obrestne mere za nova posojila in povečane stroške refinanciranja obstoječega dolga. Na koncu lahko rečemo, da je spremljanje razmerja med javnim dolgom in BDP ključno za razumevanje širšega ekonomskega konteksta in finančne stabilnosti države. Na eulerpool smo predani zagotavljanju najbolj natančnih in pravočasnih podatkov, da vam omogočimo najvišjo raven analize in razumevanja tega pomembnega makroekonomskega kazalnika. Spremljanje tega kazalnika vam omogoča vpogled v dolgoročne gospodarske trende in pomaga pri sprejemanju informiranih odločitev tako na področju naložbenih strategij kot oblikovanja javnih politik. S pravilno interpretacijo teh podatkov lahko bolje razumemo, kako učinkovite so obstoječe gospodarske politike in kakšne spremembe bi bile potrebne za izboljšanje finančne stabilnosti države. Razmerje med javnim dolgom in BDP torej ni samo številčna vrednost, temveč pomembno orodje za analizo in razumevanje kompleksnih gospodarskih procesov. Na eulerpool se zavedamo njegovega pomena in vam ponujamo najboljše vire in orodja za njegovo analizo. Hvaležni smo za vašo zvestobo in se veselimo sodelovanja pri vaših nadaljnjih makroekonomskih raziskavah in analizah.