Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Zagotovite si že od 2 evrov
Analyse
Profil
Kaspa Delnica

Kaspa

KAS

Tečaj

0,05
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

Kaspa Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
BitgetKAS/USDT0,0877.979,2287.097,0039,70 mio.2,03cex530,009. 7. 2025, 06:24
MEXCKAS/USDT0,0825.866,6393.726,589,63 mio.0,36cex542,009. 7. 2025, 06:18
GateKAS/USDT0,08165.867,88190.400,769,17 mio.0,36cex571,009. 7. 2025, 06:23
BybitKAS/USDT0,08121.166,63161.859,123,98 mio.0,20cex479,009. 7. 2025, 06:21
LBankKAS/USDT0,08160.820,23165.059,482,36 mio.0,12cex519,009. 7. 2025, 06:21
GroveXKASPA/USDT0,081,10 mio.1,79 mio.2,18 mio.0,18cex551,009. 7. 2025, 06:18
JuCoinKAS/USDT0,0810.107,7710.928,791,80 mio.0,11cex325,009. 7. 2025, 06:18
KuCoinKAS/USDT0,0836.187,54101.105,951,59 mio.0,14cex550,009. 7. 2025, 06:23
XT.COMKAS/USDT0,08193.549,04159.603,931,37 mio.0,15cex509,009. 7. 2025, 06:21
OurbitKAS/USDT0,0877.940,8690.841,111,18 mio.0,09cex469,009. 7. 2025, 06:15
1
2
3
4
5
...
9

Kaspa FAQ

Kaj je KASPA (KAS)?

Kaspa je kriptovaluta, ki temelji na dokazilu o delu (PoW) in implementira protokol GHOSTDAG. Za razliko od tradicionalnih blockchainov GHOSTDAG ne zavrne blokov, ustvarjenih vzporedno, temveč jim omogoča soobstajanje in jih uredi v konsenzu. Blockchain Kaspa je pravzaprav blockDAG. Ta posplošitev Nakamoto konsenza omogoča varno delovanje ob vzdrževanju zelo visokih hitrosti ustvarjanja blokov (trenutno en blok na sekundo, cilj je 10/sek, sanjajo o 100/sek) in zelo majhnih časih potrditve, ki jih prevladuje internetna zakasnitev. Implementacija Kaspa vključuje veliko zanimivih funkcij, kot so dostopnost za poizvedbe po topologiji DAG, obrezovanje podatkov o blokih (s skorajšnjimi načrti za obrezovanje glave blokov), SPV dokaze in kasnejšo podporo subomrežij, kar bo omogočilo lažjo prihodnjo implementacijo rešitev druge plasti.

Kdo so ustanovitelji Kaspa?

Kaspa je bila zamišljena s strani raziskovalnega in razvojnega podjetja DAGLabs, z naložbo PolyChain. Kljub temu je Kaspa skupnostni projekt, popolnoma odprtokoden, brez centralnega upravljanja in brez poslovnega modela. Ustanovitelj je Yonatan Sompolinsky, posdoktorski raziskovalec računalniških znanosti na Harvard University v raziskovalni skupini MEV. Yonatanov članek iz leta 2013 o protokolu Ghost je citiran v Ethereumovem beležki. Med ključne razvijalce in sodelavce Kaspe sodijo doktor kvantne kriptografije Shai Wyborski, magister računalniških znanosti Michael Sutton, Mike Zak z dodiplomskimi študijami računalniških znanosti, raziskovalec kriptografije Elichai Turkel in razvijalec Ori Newman - vsi so ogromno prispevali k implementaciji in stabilizaciji omrežja. Poleg njih sodelujejo še desetine sodelavcev iz celega sveta, ki jih lahko vidite na Kaspa GitHub-u — in to so samo tisti, ki prispevajo k jedru Kaspe, medtem ko so tudi razvijalci ekosistema pri raznih projektih povezanih s Kaspo, od denarnic in raziskovalcev, do iger, pripomočkov in razširitev preko Kaspe.

Kaj naredi Kaspo edinstveno?

Kaspa je edinstvena v svoji sposobnosti podpiranja visokih stopenj blokov, medtem ko ohranja raven varnosti, ki jo ponujajo okolja z dokazilom o delu. Trenutno glavno omrežje Kaspa deluje pri 1 bloku na sekundo. V prihodnosti se bodo glavni razvijalci in raziskovalci trudili doseči meje zmogljivosti – razmislite o 10 ali celo 100 blokih na sekundo. Kaspa vključuje tudi edinstveno denarno politiko, ki se emisije skozi čas geometrično zmanjšuje na podlagi 12-tonske glasbene lestvice. Znana kot kromatična faza - ta politika je bila aktivirana 7. maja 2022 z nagrado za blok 440 KAS. Nagrada za blok se bo prepolovila enkrat letno, vendar postopoma: vsak mesec se nagrada za blok zmanjša za faktor (1/2)^(1/12). To pomeni, da je razmerje med nagradami za blok v zaporednih mesecih natanko enako kot razmerje med frekvencami dveh zaporednih semitonov v temperirani kromatični lestvici. Začetna nagrada za blok je frekvenca tona A4 in vsako povprečno leto se zato imenuje oktava. Opomniti je treba, da politika določa, koliko kovancev se ustvari na sekundo ne glede na stopnjo blokov. Če bo Kaspa v prihodnosti spremenila stopnjo blokov, bo nagrada ustrezno prilagojena, da bo ohranjena enaka stopnja emisij.

Koliko kovancev Kaspa (KAS) je v obtoku?

Po stanju iz novembra 2024 je v obtoku približno 25,1 milijarde KAS.

Kako je omrežje Kaspa zavarovano?

Mreža Kaspa je zavarovana s strani rudarjev prek dokaza o delu (Proof of Work) in uporablja algoritem, znan kot k-Heavyhash. Heavyhash je bil izbran zaradi združljivosti z bodočimi fotonskimi rudarji, ko bodo na voljo.

Kje lahko kupite Kaspa (KAS)?

https://eulerpool.com/exchanges/kraken/ https://eulerpool.com/exchanges/bybit/ https://eulerpool.com/exchanges/gate-io/ https://eulerpool.com/exchanges/mexc/ in še mnoge druge! https://eulerpool.com/currencies/kaspa/#Markets

Kaspa vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v Kaspa, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.