Legendarni vlagatelji stavijo na Eulerpool.

Analyse
Profil
Cosmos Delnica

Cosmos

ATOM

Tečaj

2,86
Danes +/-
+0
Danes %
+0 %

Cosmos Whitepaper

  • Preprosto

  • Razširjeno

  • Experte

Börse Marktpaar Preis +2% Tiefe -2% Tiefe Volumen (24H) Volumen % Typ Liquiditätsbewertung Aktualität
HTXATOM/USDT4,11129.156,2470.926,2213,61 mio.0,72cex591,009. 7. 2025, 06:23
DOEXATOM/USDT4,0390.920,6773.090,2813,16 mio.1,56cex30,0023. 4. 2025, 11:18
BiboxATOM/USDT4,0582.236,1980.879,269,84 mio.3,76cex322,009. 7. 2025, 06:21
CoinPATOM/USDT4,11255.647,34169.909,049,67 mio.0,20cex78,009. 7. 2025, 06:21
BitonExATOM/USDT4,48934.781,931,08 mio.8,61 mio.0,95cex193,002. 5. 2025, 18:24
GateATOM/USDT4,11125.428,43172.212,886,64 mio.0,26cex567,009. 7. 2025, 06:23
COINSPACEATOM/USDT4,111,61 mio.2,40 mio.6,62 mio.0,10cex255,009. 7. 2025, 06:21
EchobitATOM/USDT4,11236.662,21169.616,964,51 mio.0,43cex137,009. 7. 2025, 06:21
MillioneroATOM/USDT4,56634.449,67654.451,293,59 mio.0,29cex260,0015. 6. 2025, 17:33
OKXATOM/USDT4,11120.960,8187.013,563,32 mio.0,22cex555,009. 7. 2025, 06:23
1
2
3
4
5
...
27

Cosmos FAQ

Kaj je Cosmos (ATOM)?

Cosmos se v enem stavku predstavlja kot projekt, ki rešuje nekatere izmed "najtrših problemov" v industriji blockchain. Njegov cilj je ponuditi rešitev za "počasne, drage, neobvladljive in okolju škodljive" protokole dokazovanja dela, kot je tisti, ki ga uporablja Bitcoin, z omogočanjem ekosistema medsebojno povezanih verig blokov. Drugi cilji projekta vključujejo poenostavitev blockchain tehnologije in zmanjšanje njene kompleksnosti za razvijalce z uporabo modularnega okvira, ki pojasnjuje decentralizirane aplikacije. Nenazadnje protokol za medblokovno komunikacijo omogoča, da blockchain omrežja lažje komunicirajo med seboj — kar preprečuje fragmentacijo v industriji. Začetki Cosmos segajo v leto 2014, ko je bilo ustanovljeno podjetje Tendermint, ključen prispevalec k omrežju. Leta 2016 je bila objavljena bela knjiga za Cosmos — in v naslednjem letu je bila izvedena prodaja žetonov. Žetoni ATOM so pridobljeni preko hibridnega algoritma dokazovanja deleža, in pomagajo ohranjati varnost Cosmos Huba, vodilne verige blokov projekta. Ta kriptovaluta ima prav tako vlogo v upravljanju omrežja.

Kdo so ustanovitelji Cosmos?

Soustanovitelja Tenderminta — prehoda v ekosistem Cosmos — sta bila Jae Kwon, Zarko Milosevic in Ethan Buchman. Čeprav je Kwon še vedno naveden kot glavni arhitekt, je leta 2020 odstopil s položaja izvršnega direktorja. Trdi, da je še vedno del projekta, vendar se večinoma osredotoča na druge pobude. Zdaj ga je na mestu izvršnega direktorja Tenderminta zamenjal Peng Zhong, celoten upravni odbor pa je bil deležen precejšnjih sprememb. Njihovi cilji vključujejo izboljšanje izkušenj za razvijalce, ustvarjanje navdušene skupnosti za Cosmos in gradnjo izobraževalnih virov, da bi večje število ljudi postalo ozaveščeno o tem, česa je to omrežje sposobno.

Kako deluje Cosmos?

Omrežje Cosmos sestoji iz treh slojev: aplikacijski sloj, omrežni sloj in sloj soglasja. Aplikacijski sloj obdeluje transakcije in posodablja stanje omrežja, medtem ko omrežni sloj omogoča komunikacijo med transakcijami in verigami blokov. Sloj soglasja pomaga vozliščem doseči dogovor o trenutnem stanju sistema. Cosmos uporablja niz orodij odprte kode za povezovanje različnih slojev in omogoča razvijalcem izdelavo decentraliziranih aplikacij (dApps).

Koliko Cosmos (ATOM) kovancev je v obtoku?

ATOM ima zelo specifično skupno ponudbo — natančno 260.906.513. Od tega jih je bilo v času pisanja približno 203.121.910 v obtoku. Pomembno je omeniti, da te kriptovalute niso rudarjene — namesto tega se pridobivajo z vložkom (stakingom). Dve zasebni prodaji sta potekali januarja 2017, temu pa je sledila javna prodaja aprila istega leta. Skupno je bilo zbranih 16 milijonov USD, kar je enakovredno približno 0,10 USD na ATOM. Če razčlenimo distribucijo žetonov, je bilo približno 80 % dodeljenih vlagateljem, preostalih 20 % pa je bilo razdeljenih med dve podjetji: All In Bits in Fundacija Interchain. Cosmos je ATOM žetone primerjal z ASIC napravami, ki se uporabljajo za rudarjenje Bitcoina. Kot je pojasnjeno v tehničnem dokumentu, ki ga je napisala ekipa Tendermint: "Gre za kos virtualizirane strojne opreme (ekonomskega kapitala), ki ga je treba pridobiti za sodelovanje kot varuh v omrežju."

Kako je zavarovano omrežje Cosmos?

Kot smo že omenili, Cosmos uporablja konsenzni algoritem proof-of-stake. Validacijski vozli, ki zastavijo večjo količino žetonov ATOM, imajo večjo verjetnost, da bodo izbrani za preverjanje transakcij in pridobivanje nagrad. Vozli, za katere se izkaže, da delujejo nepošteno, so kaznovani — in lahko izgubijo žetone, ki so jih imeli zastavljene.

Kje lahko kupite Cosmos (ATOM)?

Zdaj je na voljo na številnih večjih borzah — mnogi se odločijo za nakup Cosmos na Binance, Coinbase in OKEx. Možno je najti trgovalne pare z vrsto fiat valut, več o postopku pretvorbe dolarjev in evrov v kripto pa lahko izveste na Eulerpool.

Tendermint

Najpomembnejši element te slojevite zasnove je motor Tendermint BFT, del omrežja, ki omogoča razvijalcem, da gradijo verige blokov, ne da bi jih morali kodirati od začetka. S Tendermintom so različni procesi, ki so bistveni za verige blokov, kot so p2p omrežje, konzensusni algoritem in obdelava transakcij, združeni v en paket. To bistveno poenostavi ustvarjanje aplikacij za verige blokov, saj odpravlja potrebo po začetku iz nič.

Cosmos Hub in Cone

The Cosmos Hub je bila prva blockchain, ki je bila ustanovljena na omrežju Cosmos. Zasnovana je tako, da deluje kot posrednik za vse edinstvene blockchaine, ki so bili oblikovani znotraj omrežja Cosmos in so znani kot "cone". Validatorji Cosmos Hub so odgovorni za ohranjanje soglasja v vseh conah in za to prejemajo pristojbine. Materični žeton Cosmos Hub je ATOM, ki se uporablja za plačilo teh pristojbin.

Tendermint Bizantinska odpornost na napake (BFT)

Jedro Tenderminta je Tendermint Core, mehanizem upravljanja Proof-of-Stake (PoS), ki zagotavlja, da so računalniki, ki poganjajo Cosmos Hub, vedno sinhronizirani. Uporablja konsenzni algoritem Tendermint Byzantine Fault Tolerance (BFT), ki je različica PoS. V tem sistemu se validatorji izmenjujejo pri dodajanju novih blokov transakcij v verigo.

Cosmos SDK

Ekipa Cosmos je prav tako ustvarila Cosmos razvojni komplet programske opreme (SDK), ki jim omogoča uporabo konsenznega algoritma Tendermint za ustvarjanje verig blokov. SDK temelji na modularni filozofiji, kar pomeni, da lahko razvijalci vkljućujejo različne module za gradnjo vrste verige blokov, ki jo potrebujejo. Prav tako omogoča uporabo različnih programskih jezikov, kar ga naredi dostopnega širšemu krogu razvijalcev.

Nadgradnja računov Cosmos Interchain

Fundacija Interchain, neprofitna organizacija iz ekosistema Cosmos, je 17. februarja 2022 napovedala izdajo nadgradnje Interchain Accounts. Protokol Inter-Blockchain Communications (IBC), lansiran aprila 2021, je standard Cosmos za interoperabilnost med verigami blokov. Omogoča posamezni verigi blokov nadzor nad računom na ločeni verigi. Trenutno protokol IBC uporablja 38 projektov, med njimi Terra, Crypto.org chain in Gravity Bridge. Nadgradnja Interchain Accounts bo največja sprememba v ekosistemu po nadgradnji Stargate, ki je prvič omogočila povezovanje Cosmos verig blokov z uporabo standardiziranega protokola za IBC. Z uporabo Interchain Accounts lahko uporabniki stake-ajo, glasujejo, zamenjajo žetone in več na drugih verigah blokov. Nadgradnja ima namen »omogočiti kompozabilnost v IBC, [kar] omogoča, da se inovacije na ločenih aplikacijah uvedejo brez potrebe po nadgradnji celotnega Interchain.« Preverite preproste definicije za kripto izraze v našem glosarju Naučite se osnov verige blokov z Eulerpool Alexandria

Cosmos vlagateljev se zanima tudi za te kriptovalute

Ta seznam predstavlja skrbno izbran izbor kriptovalut, ki bi lahko bile zanimive za vlagatelje. Vlagatelji, ki so investirali v Cosmos, so investirali tudi v naslednje kriptovalute. Za vse navedene kriptovalute smo na Eulerpool pripravili lastne kriptoanalize.

Začetki in vzpon kriptovalut

Zgodovina kriptovalut se začne leta 2008, ko je oseba ali skupina pod psevdonimom Satoshi Nakamoto objavila belo knjigo "Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System". Ta dokument je postavil temelje za prvo kriptovaluto, Bitcoin. Bitcoin je uporabil decentralizirano tehnologijo, znano kot blockchain, da omogoči transakcije brez potrebe po centralni avtoriteti.

Januarja 2009 je bilo s rudarjenjem genesis bloka zagnano Bitcoin omrežje. Sprva je bil Bitcoin bolj eksperimentalni projekt za majhno skupino navdušencev. Prvi znani komercialni nakup z Bitcoini se je zgodil leta 2010, ko je nekdo za dve pizzi odštel 10.000 Bitcoinov. Takrat je bila vrednost enega Bitcoina le majhen del centa.

Razvoj drugih kriptovalut

Po uspehu Bitcoina so kmalu nastale dodatne kriptovalute. Te nove digitalne valute, pogosto imenovane "Altcoins", so iskale načine, kako uporabiti in izboljšati tehnologijo veriženja blokov. Nekatere od najbolj znanih zgodnjih altcoinov so Litecoin (LTC), Ripple (XRP) in Ethereum (ETH). Ethereum, ki ga je ustanovil Vitalik Buterin, se je še posebej razlikoval od Bitcoina, saj je omogočal ustvarjanje pametnih pogodb in decentraliziranih aplikacij (DApps).

Rast trga in volatilnost

Trg kriptovalut je hitro rasel in z njim tudi javna pozornost. Vrednost bitcoina in drugih kriptovalut je doživela ekstremna nihanja. Vrhunci, kot je konec leta 2017, ko je cena bitcoina skoraj dosegla 20.000 ameriških dolarjev, so se izmenjevali s hudimi padci trga. Ta volatilnost je privabljala tako vlagatelje kot špekulante.

Regulatorni izzivi in sprejetost

Medtem ko je popularnost kriptovalut naraščala, so vlade po vsem svetu začele obravnavati regulacijo te nove razreda sredstev. Nekatere države so zavzele prijazno držo in spodbujale razvoj kriptotehnologij, medtem ko so druge uvedle stroge regulacije ali celo prepovedale kriptovalute. Kljub tem izzivom je sprejetje kriptovalut v glavni tok postopoma naraščalo, pri čemer so podjetja in finančne ustanove začele z njihovo adopcijo.

Najnovejši razvoj in prihodnost

V zadnjih letih so razvoji, kot so DeFi (Decentralizirane Finance) in NFT (Neprenosljivi Žetoni), razširili paleto možnosti, ki jih ponuja tehnologija veriženja blokov. DeFi omogoča kompleksne finančne transakcije brez tradicionalnih finančnih institucij, medtem ko NFT omogočajo tokenizacijo umetniških del in drugih edinstvenih predmetov.

Prihodnost kriptovalut ostaja vznemirljiva in negotova. Vprašanja o skalabilnosti, regulaciji in prodornosti na trg ostajajo odprta. Kljub temu je zanimanje za kriptovalute in osnovno tehnologijo veriženja blokov močnejše kot kdaj koli prej, in njihova vloga v svetovnem gospodarstvu bo predvidoma še naprej rasla.

Prednosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoki potenciali donosnosti

Kriptovalute so znane po svojih visokih potencialih za donos. Vlagatelji, ki so zgodaj vstopili v projekte, kot sta Bitcoin ali Ethereum, so dosegli občutne dobičke. Ta visoka donosnost naredi kriptovalute privlačno investicijsko priložnost za vlagatelje, ki so nagnjeni k tveganju.

2. Neodvisnost od tradicionalnih finančnih sistemov

Kriptovalute nudijo alternativo tradicionalnemu finančnemu sistemu. Niso vezane na politiko centralne banke, kar jih naredi privlačne kot zavarovanje proti inflaciji in gospodarski nestabilnosti.

3. Inovacija in tehnološki razvoj

Vlaganje v kriptovalute pomeni tudi vlaganje v nove tehnologije. Blockchain, tehnologija za mnogimi kriptovalutami, ima potencial za revolucioniranje številnih industrijskih sektorjev, od finančnih storitev do upravljanja dobavnih verig.

4. Likvidnost

Kripto trgi delujejo neprekinjeno, kar pomeni visoko likvidnost. Vlagatelji lahko svoja sredstva kupujejo in prodajajo kadarkoli, kar je v primerjavi s tradicionalnimi trgi, ki so omejeni na delovni čas, jasna prednost.

Slabosti vlaganja v kriptovalute

1. Visoka volatilnost

Kriptovalute so znane po svoji ekstremni volatilnosti. Vrednost kriptovalut se lahko hitro in nepredvidljivo poveča ali zmanjša, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje.

2. Regulativna negotovost

Regulativna pokrajina za kriptovalute je še vedno v nastajanju in se močno razlikuje od države do države. Ta negotovost lahko privede do tveganj, zlasti ko so uvedeni novi zakoni in predpisi.

3. Varnostna tveganja

Medtem ko se tehnologija blockchain smatra za zelo varno, obstajajo tveganja, povezana s hrambo in izmenjavo kriptovalut. Heckerji in prevare niso redkost v svetu kriptovalut, kar zahteva dodatne previdnostne ukrepe.

Pomanjkanje razumevanja in sprejetosti

Veliko ljudi ne razume popolnoma kriptovalut in osnovne tehnologije. To pomanjkanje razumevanja lahko privede do napačnih investicij. Poleg tega je sprejetje kriptovalut kot plačilnega sredstva še vedno omejeno.