Business
Generali direktor Munich Re zavrača zahteve po nižjih cenah za zavarovanja proti naravnim katastrofam
Munich-Re-Chef Joachim Wenning verteidigt die steigenden Preise für Naturkatastrophen-Versicherungen und verweist auf höhere Kosten und Risiken durch den Klimawandel.

Joachim Wenning, predsednik uprave Munich Re, enega največjih pozavarovateljev na svetu, je zahteve po znižanju cen na področju zavarovanj za naravne nesreče označil za "nesmiselne". V intervjuju za Financial Times je Wenning trdil, da so zvišanja cen odziv na povečane stroške in da industrija s tem le reagira na tržne razmere.
In zadnjih letih so se cene za pozavarovanja zaradi naraščajočih škod zaradi naravnih nesreč, kot so nevihte in gozdni požari, močno povečale. To je za mnoge potrošnike in podjetja predstavljalo znatno breme pri zavarovanju njihovih nepremičnin. Munich Re je samo v prvi polovici leta 2023 zabeležilo rekordne dobičke, kar je med drugim posledica naraščajočih premij za zavarovalno kritje v nepremičninskem sektorju. Podjetje ima trenutno tržno kapitalizacijo v višini 65 milijard evrov.
Wenning zavrnil kritiko, da bi morali pozavarovalnice znižati cene, da bi zmanjšali pritisk na zavarovance.
Nadalje je poudaril, da so povečani stroški za pozavarovanja na katastrofalnih območjih posledica naraščajočih tveganj zaradi podnebnih sprememb. "Podjetjem in gospodinjstvom bo težje zavarovati se pred naravnimi nesrečami, saj postaja kritje dražje," pravi Wenning. "Ni nemogoče, a je dražje.
Ob upoštevanju naraščajočih izzivov nekateri politiki predlagajo, da bi javno-zasebna partnerstva lahko prevzela del finančnega bremena. Vendar pa je Wenning opozoril, da je treba takšne programe skrbno oblikovati, da se preprečijo cenovne izkrivljanja. "Če živite na območju z visokim tveganjem, bi morali več plačati," je argumentiral. Socializacija tveganj bi zmanjšala spodbude za zmanjšanje tveganj in povečala prihodnje izgube.
Kljub naraščajočim stroškom ima Munich Re močno finančno osnovo.
Zaključno je Wenning izrazil zaskrbljenost zaradi grožnje obsežnega kibernetskega napada. Tudi tukaj bi lahko javno-zasebna partnerstva igrala pomembno vlogo, saj trg trenutno ni sposoben zagotoviti zadostnega zavarovanja za takšna tveganja.