Die von der EU geplanten Zölle auf russische Düngemittelexporte kommen laut europäischen Produzenten „zu spät und zu schwach“, um die Branche vor existenzbedrohenden Marktverzerrungen zu schützen. Während die Gaspreise in Europa hoch bleiben, flutet Russland den Markt mit billigem Dünger – finanziert durch jene Gasexporte, die nach dem Angriff auf die Ukraine nicht mehr in die EU fließen dürfen.

Evropska komisija je v torek predlagala postopno zvišanje carin na določene uvoze gnojil iz Rusije in Belorusije v naslednjih treh letih s sedanjih 6,5 odstotka na do 50 odstotkov. Načrt mora še sprejeti Evropski parlament in Svet EU. Ureditev je bila zasnovana tako, da države z močnimi kmetijskimi sektorji, kot sta Francija in Nizozemska, niso prekomerno obremenjene.

Za evropsko industrijo gnojil je ukrep kljub temu prišel prepozno. "EU je predolgo odlašala," je kritiziral Svein Tore Holsether, izvršni direktor norveškega proizvajalca Yara International, čigar čisti dobiček se je med letoma 2022 in 2023 zmanjšal za 98 odstotkov na le 54 milijonov dolarjev. "Dolgi prehodni roki problem le prelagajo v prihodnost: načrtovane tarife bodo začele veljati šele leta 2026 ali 2027, do takrat pa bo evropska industrija ostala na suhem.

Auch Fertiglobe-CEO Ahmed El-Hoshy je opozoril na neenake konkurenčne pogoje: "Evropski proizvajalci imajo višje stroške energije, dela in regulacije - nekega dne bo sistem razpadel." Medtem ko se EU le počasi odloča za carine, ameriška vlada situacijo namerno izkorišča, da podpira svoje kmete s poceni uvozom.

Največji problem ostaja razlika v stroških pri zemeljskem plinu, glavnem surovinskem materialu panoge. "Cene plina v Evropi so za 345 odstotkov višje kot v ZDA – in še bolj drastično v primerjavi z Rusijo," je dejal Holsether. Opozarja na nevarnost, da bodo evropska podjetja postopoma selila svojo proizvodnjo v Severno Ameriko. "Ko enkrat tovarne gnojil odidejo, se ne vrnejo – to niso gostinski obrati, ki po krizi preprosto ponovno odprejo.

Evropska komisija trdi, da so novi carine potrebne za zaščito pred ruskimi izsiljevanji in za zagotavljanje prehranske varnosti v EU. Uvozne dajatve naj bi sprva znašale 13 odstotkov, v treh letih pa naj bi se dvignile na 50 odstotkov.

Predstavniki panoge pa zahtevajo tršo usmeritev. »Načrtovane carine so korak v pravo smer, vendar niso dovolj ambiciozne,« je dejal Leo Alders, predsednik združenja Fertilizers Europe. Zavzema se za začetno carino v višini najmanj 30 odstotkov, ki bi se vsakih šest mesecev nadalje zvišala.